Erik Brecelj: “Vse se upočasnjuje in nastaja vse večja škoda”
Slovenija
14. 11. 2020, 06.00
, posodobljeno: 20. 11. 2020, 12.54
Primorec dr. Erik Brecelj, priznani kirurg in zdravnik na Onkološkem inštitutu, je že leta kritičen presojevalec zdravstvenega sistema in politike ter odločen borec za ohranitev vsem enako dostopnega in urejenega javnega zdravstva. Da gre slednjemu zahvala, da je še kos epidemiji, pravi in opozarja, da bodo posledice na zdravju ljudi in v zdravstvenem sistemu izjemne in daljnosežne. Svari pred tretjim valom epidemije.
Dr. Erik Brecelj opozarja na številne težave v zdravstvu, ki jih je epidemija dodatno razgalila. Foto: Leo Caharija
SLOVENIJA > Da so razmere v drugem valu epidemije že skrajno kritične, izpostavlja dr. Erik Brecelj. Iz pomladanskega prvega vala “se nismo kaj dosti naučili. Niti tisti ne, ki bi se morali, ker se je vedelo, da bo sledil drugi val. Zato upam, da se bodo zdaj na hitro naučili vsega, kar je nujno, saj bo zagotovo sledil še tretji val! Nedopustno bi bilo, da ga spet dočakamo/dočakajo nepripravljeni - brez ustrezne organizacije dela, postelj in kadrov ... ”
Nimajo časa za svoje bolnike
Kaj vse navajajo kolegi iz splošnih bolnišnic?
“Tik pred uveljavitvijo strožjih ukrepov večina hiti izkoristiti še zadnje ure za druženje, popivanje ... Zelo nezrelo, otročje, neumno! Namesto da bi se v vseh teh desetletjih približali Skandinaviji, tonemo v najgloblje dno Balkana.”
“Ker Onkološki inštitut (OI) ni covid bolnišnica, teh okuženih ne zdravimo. Kolegi iz splošnih bolnišnic pa zaskrbljeni priznavajo, da so razmere vse hujše. Skrbi jih, ker ne morejo več sproti redno zdraviti svojih bolnikov za vse vrste bolezni, saj morajo zdraviti vse več okuženih s covidom-19 v kritičnem stanju.”
Bi torej lahko ocenili, da smo že v Bergamu? Da stopamo tja, ste nedavno že začeli opozarjati.
Erik Brecelj
onkolog in kirurg
“Ukrepati moramo takoj in učinkovito, brez birokratiziranja.”
“Upam, da nismo! Res pa vse več bolnišnic nima več dovolj postelj in kadra, s skrajnimi napori zagotavljajo nujno pomoč težkim bolnikom s covidom-19. Če bo okuženih še več, bo moral tudi OI odpreti covid oddelek ... Upam, da ne bodo vse naše bolnišnice postale ena sama covid bolnišnica. To pa bi bil Bergamo ...”
Nezreli in škodljivi
Kaj je vzrok, da so razmere tako skrenile?
“Glavni vzrok je splošno podcenjevanje razmer. Večina je bila po prvem valu prepričana, da vse skupaj ni tako hudo, kot skušajo nekateri prikazati. Tako smo lagodno in s premalo pravočasnimi pravimi ukrepi zakoračili v september in oktober... Tu so še zagovorniki teorije zarote ... Stroka je nenehno opozarjala in predlagala ukrepe, a je vlada ni sproti upoštevala in je ukrepe sprejemala z zamikom. Nasploh ljudje nezrelo dojemajo to epidemijo. Tako vsakič tik pred uveljavitvijo strožjih ukrepov večina hiti izkoristiti še zadnje ure za druženje, popivanje, skok na vikend ... Kar je zelo nezrelo, otročje, neumno! Namesto da bi se v vseh teh desetletjih približali Skandinaviji, tonemo v najgloblje dno Balkana.”
Si naj torej vsakdo pripiše del odgovornosti?
“Prav vsakdo najbrž ne, saj so nekateri zreli in preudarni. Si pa morajo vzeti svoj del krivde zagotovo vsi, ki se obnašajo neodgovorno in otročje in tisti odločevalci, ki so zavlačevali s sprejemanjem ukrepov. Že res, da so skušali upoštevati položaj gospodarstva, ki zaradi pandemije hira; z njim tudi zdravstvo ... A bolje je ukrepati takoj in učinkovito, kot čakati, da je škoda že neobvladljiva ... V treh desetletjih še nobena politična opcija ni v dovolj veliki meri zmogla prisluhniti stroki. Zato je javno zdravstvo zanemarjeno, kar se nam zdaj, žal, maščuje.”
Kaj je vzrok za toliko okuženih zdravstvenih delavcev?
“Težko je opredeliti vse vzroke. Imajo pa v zdravstvenih domovih in splošnih bolnišnicah zaposleni stike tudi z možnimi, še neodkritimi okuženimi. Že na urgencah traja več ur, da za sprejete obolele dobijo izvide testiranja. Med tem zadošča že, da taka oseba prime kljuko, za njo pa jo prime zaposleni - in se mimogrede okuži. Na OI zaposleni že zato, ker delamo z zelo ranljivimi rakavimi bolniki, zasebno zelo pazimo, s kom smo v stikih. Imajo pa tudi zdravstveni delavci družine, otroke, živijo s sorodniki - in vsak teh ima še svoje stike.”
Vse bolj bolni in vse dražje zdravljenje
Že zaradi prvega vala je bilo v povprečju odkritih in zdravljenih za dobro tretjino manj vseh vrst bolezni, kot sicer. Tudi rakavih. Delež bo še višji po drugem valu.
“Res je, kar je zelo zaskrbljujoče. Ljudje zdaj teže pridejo do osebnega zdravnika in še teže do specialista. Zaradi epidemije tudi ne pokličejo zdravnika, ko bi ga morali. Skušajo zanemariti bolečine in druge težave z zdravjem. Odlašajo, namesto da bi šli na pregled in preiskavo, kjer bi jim še dovolj zgodaj postavili diagnozo, kar je nevarno in lahko usodno. Vse se zelo upočasnjuje.”
Kakšne bodo posledice? Koliko let jih bomo občutili?
“Posledice bodo prihodnje leto in naslednjih pet, deset let zelo težke. Veliko bo težko bolnih, ki jih bo zelo težko zdraviti. Njihovo zdravljenje bo zahtevno in zato tudi zelo drago. Vse to bo dodatno obremenilo naš zdravstveni sistem. To ne velja le za Slovenijo, vsa Evropa in svet se s tem soočata. “
Kakšen nauk naj torej izluščimo iz tega vala?
“Predvsem ta, ki se že izkazuje in nas sili primerno ravnati: ukrepati moramo takoj in učinkovito, brez birokratiziranja (to že desetletja hromi naše zdravstvo). Da se to da, se potrjuje iz dneva v dan in tako mora ostati še naprej, da bomo lahko zdravstvu pomagali na vse načine čim prej na noge.”