Kotlina brez smradu

Če kdo meni, da je dolgo trajala gradnja predora Markovec, ali pa da se že predolgo časa vleče saga okrog gradnje drugega tira, ali morebiti gradnja kakšnega avtocestnega kraka, za primerjavo lahko vzame sanacijo bistriškega Globovnika. Odlagališče nevarnih odpadkov nekdanje bistriške Tovarne organskih kislin čaka na sanacijo že skoraj trideset let.

In če k temu dodamo še 33 let odlaganja snovi, ki vsebujejo in izločajo težke kovine, sulfat, vodikov sulfid in cianide v času delovanje tovarne, si je mogoče z lahkoto predstavljati, zakaj bi bila sanacija Globovnika nujna že pred najmanj tremi desetletji. Ne pa, da se na Globovnik spomnimo vsakih nekaj let, kot na garjavega psa, ki ga vsakdo odžene od hiše.

Doslej so se vsa prizadevanja ureditve Globovnika končala brez posegov za sanacijo in ponovno oživitev območja.

Nepošteni bi sicer bili, če bi trdili, da v vseh teh letih ni bilo poizkusov sanacije. Bili so, od leta 1992 dalje. Država je takoj po stečaju Toka zaznala problem Globovnika in ga uvrstila na seznam državnih bremen. A je vselej za sanacijo zmanjkalo ali denarja ali politične volje. Celo država priznava, da so se doslej vsa prizadevanja končala z izdelavo meritev, analiz, delne projektne dokumentacije, a brez izvedbenih posegov za sanacijo in ponovno oživitev približno tri hektarje velikega območja.

Četudi lahko pustimo vnemar vzroke, zakaj so se posamezni poizkusi sanacije izjalovili in navsezadnje lahko pozabimo tudi na denar, ki je bil v teh letih vložen v vse dokumente in analize, pa ne moremo mimo dejstva, da je država tri desetletja dopustila obstoj takšne ekološke bombe. Ne samo zaradi smradu, ki se je leta širil okrog odlagališča, pač pa tudi zato, ker imajo izcedne vode iz Globovnika dokazano škodljiv vpliv na Škocjanske jame in vrste, ki živijo v Reki in kraškem vodonosniku.

Za primer lahko vzamemo Lesonit, ki je že v 80. letih prešel iz mokrega na suhi postopek izdelovanja plošč, s čimer se je bistveno izboljšala kakovost vode v reki Reki, ki teče v Škocjanske jame. Tedaj, kot pravijo poznavalci, je bila to ena izmed bistvenih potez tudi zaradi vpisa Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne dediščine.

Seveda se marsikdo vpraša, če se ob tokratni aktivaciji države pri sanaciji Globovnika ne porajajo kakšni podobni vzgibi. Če bi že kaj zasmrdelo, krajani kotline reke Reke upajo le, da ne na njihov račun.


Preberite še


Najbolj brano