Tudi hišne ljubljenčke lahko testiramo na novi koronavirus
Drugi val epidemije novega koronavirusa še kako občutimo tudi veterinarji in vi, skrbniki različnih vrst hišnih ljubljenčkov.
Čeprav se nasveti veterinarske stroke pojavljajo tudi v medijih, se zdi, da se v poplavi informacij nekako izgubijo. Podrobne usmeritve glede ravnanja z živalmi v teh težkih časih lahko preberete na spletni strani Veterinarske fakultete, Slovenske veterinarske zbornice in Klinike za male živali Veterinarske fakultete, poleg tega pa vam je na voljo tudi poseben elektronski naslov KoronaVet@vf.uni-lj.si, na katerega doktorji veterinarske medicine z različnimi specifičnimi znanji odgovarjamo na vaša vprašanja v najkrajšem možnem času.
Poudariti moramo, da kljub posameznim poročilom odkritega virusa pri psih in mačkah ter nekaterih drugih živalskih vrstah je novi koronavirus vsaj za zdaj najbolj prilagojen na človeka. Kaj to pravzaprav pomeni in kakšno tveganje v verigi prenosov predstavljajo živali, ni še povsem jasno. Prav zato po svetu potekajo različne študije, s katerimi želimo natančneje preveriti dosedanje domneve.
Brezplačno testiranje živali je namenjeno izključno tistim, ki so v zadnjih 14 dneh preživele v tesnem stiku z okuženim lastnikom ali skrbnikom.
Na Veterinarski fakultete smo se že ob prvih odkritjih virusa pri živalih pripravili na nove izzive, z namenom dejavnega vključevanja v zaščito živali in posredno tudi ljudi. V ta namen smo že zgodaj vpeljali diagnostično metodo PCR, s katero enako kot pri ljudeh tudi pri živalih lahko ugotavljamo prisotnost samega virusa. V času prvega vala epidemije, ko je bilo med ljudmi zelo malo okuženih, se za testiranje svojih ljubljencev ljudje niso zanimali. Z napredovanjem drugega vala epidemije pa so se pojavili prvi klici. Čeprav pri pridobitvi sredstev za uvedbo širšega testiranja nismo bili uspešni, smo del sredstev za raziskave namenili tudi za izvajanje testiranja pri različnih živalskih vrstah. Brezplačno testiranje živali je namenjeno izključno tistim, ki so v zadnjih 14 dneh preživele v tesnem stiku z okuženim lastnikom ali skrbnikom. Zakaj? Čas prisotnosti virusa pri živali, po tem, ko je morebiti prišlo do okužbe prek tesnega stika, je predvidoma zelo kratek in traja le nekaj dni, zato kasnejše testiranje nima pravega smisla.
V primeru okužbe z novim koronavirusom tudi nimamo podatkov, v kakšni meri se živalski organizem lahko odzove s tvorbo specifičnih protiteles, ki sama po sebi ne pomenijo bolezni ali kakršnekoli možnosti prenosa bolezni. Za dokazovanje prisotnosti virusa pri živali odvzamemo žrelni in rektalni bris, kar pomeni, da z “vatenko”, podobno ušesnim palčkam, pobrišemo površino sluznice. Za kasnejše preverjanje prisotnosti protiteles pa odvzamemo manjši vzorec krvi.
Kako do testiranja?
Vse, ki bi želeli svoje živali testirati na prisotnost virusa, prosimo, da svojo željo posredujejo prek elektronskega naslova: KoronaVet@vf.uni-lj.si.
Kako do testiranja? Vse, ki bi želeli svoje živali testirati na prisotnost virusa, prosimo, da svojo željo posredujejo prek elektronskega naslova: KoronaVet@vf.uni-lj.si. S tega naslova bodo prejeli nadaljnja navodila, vključno z anketnim listom. O natančnem datumu in uri odvzema pa vas bomo obvestili telefonsko ali na vašo željo prek elektronske pošte. Za vse, ki v zadnjih 14 dneh niste bili okuženi in niste bili v tesnem kontaktu s katero od svojih živali, je testiranje mogoče, vendar žal ne brezplačno.
Namenov testiranja je več. Na osnovi dosedanjih poročil glede občutljivosti različnih živalskih vrst na novi koronavirus lahko sklepamo, da so psi praktično neobčutljivi, kar pomeni, da se virus nanje lahko prenese, vendar ne zbolijo. Verjetnost, da bi se virus prenesel nazaj na človeka, je zanemarljiva in do danes ni znanega primera takega prenosa. Mačke se zdijo občutljivejše, saj je kar nekaj poročil tudi o pojavu kliničnih znakov tako pri divjih kot pri domačih mačkah. Med občutljive vrste prištevajo tudi hrčke, najverjetneje tudi bele dihurje, medtem ko se zdijo prašiči, perutnina in s tem tudi druge vrste ptic neobčutljive. Še vedno pa ocenjujemo, da so poročila nezadostna in da se večina ugotovitev naslanja le na posamezne primere. Vsekakor nas poleg splošnih podatkov, koliko živali lahko vsaj kratek čas nosi virus v sebi, kot doktorje veterinarske medicine mora zanimati, ali predstavljajo živali kakršnokoli tveganje za širjenje virusa, pa tudi zakaj nekatere živali potencialno lahko zbolijo. S stališča veterinarske medicine predstavlja izziv tudi zdravljenje bolnih živali. Nenazadnje želimo skupaj z vami prispevati k boljšemu razumevanju pomena tesnih stikov med človekom in živaljo pri preprečevanju širjenja virusa.
Veterinarji ves čas seveda zagotavljamo ustrezno veterinarsko oskrbo, pri čemer se moramo glede na razmere zahvaliti večinoma strpnim lastnikom. Tudi za nas je delo zaradi nenehnega izpostavljanja možnosti okužbe, ki jo spremlja vsaj nelagodje, milo rečeno naporno.