Digitalna zasvojenost je podobna zasvojenosti z drogo

V času podaljšanih počitnic in šolanja na daljavo, od doma torej, so otroci in mladostniki dlje časa sami doma in imajo tudi več prostega časa. Veliko staršev se sprašuje, koliko časa je primerno, da njihovi otroci uporabljajo splet, ali so tamkajšnje vsebine, do katerih dostopajo, primerne, in ali bo vse to imelo posledice. Kaj priporočajo strokovnjaki za varno šolanje na daljavo in druženje prek spleta?

Strokovnjaki ugotavljajo, da veliko ljudi, predvsem mladih, čezmerno uporablja digitalne naprave, kar lahko vpliva na zmanjšano pozornost in koncentracijo pri učenju, povečan stres, površinske in manj zadovoljive odnose v živo, nespečnost, razdražljivost ... Čas in pozornost sta v sodobnem svetu zelo pomembna, prav družbena omrežja, pametni telefoni, video igre in splet pa nam jemljejo tako čas kot pozornost, ki ju potrebujemo za učenje, delo, zabavo in druženje v živo, svarijo v Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta, znanem tudi kot Zavod Nora. V Ljubljani deluje devet let, ena njegovih šestih enot je zadnja štiri leta v Izoli, kjer je od maja letos strokovni delavec in svetovalec Janez Arh.

Arh, socialni delavec, ki ima za sabo 20 let izkušenj na področju dela z otroki in mladimi, opozarja, da lahko zdajšnje razmere vplivajo na naše slabše počutje in nezadovoljstvo, saj že zaradi šolanja in dela preživimo več časa pred zasloni, veliko pa jih - zaradi omejenega druženja in prostočasnih dejavnostih - tudi v prostem času.

Ozaveščajo in nudijo pomoč

Psihološka “ambulanta” v Izoli je odprta ob delovnikih, dvakrat na teden popoldne (ob ponedeljkih med 12. in 20. uro, ob sredah med 11. in 19. uro), ostale dni med 8. in 16. uro. Arh že vrsto let izvaja svetovalne razgovore, izkustvene delavnice, tabore in mednarodne projekte za mlade, pa tudi izobraževanja za strokovne delavce s področja šolstva, socialnega in zdravstvenega varstva ter mladinskega dela. Vsa individualna svetovanja so brezplačna. Več informacij na mail: info@logout.si ali janez.arh@logout.si oziroma na telefonski številki 080/73-76 ali 064/236-516.

Z digitalnimi napravami največ dve uri na dan

Koliko ur dnevno priporoča torej uporabo pametnih telefonov in ur, igralnih konzol, tablic, stacionarnih in prenosnih računalnikov, ko gre za zabavo in sproščanje? “Pri starostni skupini od tri do šest let največ 25 minut, pri skupini od šest do devet let kvečjemu 30 minut, za mladostnike, stare od devet do enajst let, do 45 minut, za tiste od enajst do 14 let uro do uro in pol ter za mladostnike od 14 do 18 let največ dve uri dnevno,” odgovarja. Pri tem opozarja, da zadnja skupina mladostnikov računalnike uporablja tudi za učenje programiranja, risanja, oblikovanja fotografij in video posnetkov, glasbene produkcije. “Omejiti je treba tudi ta vidik učenja z digitalnimi napravami. Na prvem mestu mora biti šolanje, slediti mu morajo športne ali kulturne prostočasne aktivnosti.” Mladi naj sodelujejo tudi pri gospodinjskih opravilih ali kako drugače pomagajo staršem, z opravili pred hišo na primer. “Naj se ne izgovarjajo, da ne morejo, denimo, ker niso še oblikovali video posnetka in ker naslednji dan pišejo test iz matematike.”

V obdobju pouka na daljavo se čas, ki ga preživijo pred zasloni, sešteva in zdrs v zasvojenost z digitalnimi napravami se zdi še lažji. Sklepamo pravilno? Arh pravi, da podatkov, koliko je še dopustno preživeti pred zasloni, nimajo. Svetuje, da je to čim manj. Kljub temu meni, da nekajmesečno obdobje intenzivnejše uporabe digitalnih naprav ni sporno, če le ne postane stalnica. Sicer pride tudi do fizičnih težav z vratom, hrbtom, držo, zlasti pri igranju računalniških igric, pri katerih gre za ponavljajoče se gibe, zaradi čezmerne uporabe miške pa do bolečin v rokah.

“Pri zasvojenosti z digitalnimi napravami se pojavijo podobne negativne oblike oziroma stranski učinki kot pri zasvojenosti z drogo. Med opozorilnimi znaki za zasvojenost so izguba zanimanja za šolo, aktivnosti in odnose s pomembnimi bližnjimi.”

Janez Arh, strokovni delavec in svetovalec v Logoutu

Kako prepoznati zasvojenost s spletom?

K spletnim zasvojenostim šteje zasvojenost z video igrami, družbenimi omrežji, igrami na srečo, nakupovanjem, s pornografijo, z aplikacijami za zmenke, s trgovanjem s kriptovalutami in podobno. “Pri zasvojenosti z digitalnimi napravami se pojavijo podobne negativne oblike oziroma stranski učinki kot pri zasvojenosti z drogo. V vse to so vgrajene zanke, ki sproščajo pozitivne hormone, vendar se z uporabo podaljša čas, potreben za izločanje hormonov. Med opozorilnimi znaki za zasvojenost so izguba zanimanja za šolo, aktivnosti in odnose s pomembnimi bližnjimi. Zanimanje se zreducira na strategijo igranja igrice na primer, običajne stvari najstnika ne zanimajo več. Ko ni pred napravo, je razdražen in slabe volje. Če mu jo starši odvzamejo ali omejijo uporabo, se odzove burno. Sam sebi in drugim, seveda, prikriva, koliko časa preživi z napravo.”

V teh časih pouka na daljavo se zdi Arhu pomembno tudi, da starši več komunicirajo z otroki in jih povprašajo, kako se znajdejo in ali potrebujejo pomoč. “Otrokom morajo pomagati na novo organizirati čas, predvsem popoldneve, ki so jih običajno preživeli v društvih ali klubih oziroma skupaj z vrstniki.” Za mlade je smiselno, da imajo enkrat na teden košarko ali katero drugo prostočasno aktivnost, poleg tega pa še nestrukturiran prosti čas, ki ga preživijo z vrstniki na ulici, sprehodu, tako da kolesarijo, rolkajo ... Pri nestrukturiranem času sta pomembna druženje in učenje socialnih veščin. Svetuje, naj starši in otroci v tem korona obdobju sodelujejo tudi pri prostočasnih igrah in skupaj kakovostno preživijo nekaj časa. “Otroci pa lahko pol ure nič ne delajo in se dolgočasijo, saj takrat v bistvu počivajo in si polnijo 'baterije'. Starši naj jim ne potisnejo takoj digitalne naprave v roke, saj lahko sčasoma postanejo njihove digitalne varuške.”

Omogočajo brezplačne programe in svetovanje

Čeprav se celotna družba digitalizira, Arh opozarja, da za vse te spremembe še ne vemo, katere dolgoročne posledice nam prinašajo. “Za zdaj velja, da mora imeti človek uravnotežen način življenja, analogni in digitalni,” poudarja.

V Logoutu ozaveščajo o zdravi, varni, uravnoteženi in ustvarjalni uporabi tehnologij ter omogočajo brezplačne programe za posameznike vseh starostnih skupin, ki so preobremenjeni s spletom ali z njim že zasvojeni in imajo težave pri organiziranju dneva ter se zatekajo na splet zaradi zadovoljevanja notranjih (psiholoških) potreb. Pomoč nudijo tudi posameznikom, ki potrebujejo svetovanje glede neprijetnih izkušenj ali rizičnih vedenj na spletu, glede spletnega nasilja, nadlegovanja, izsiljevanja z intimnimi posnetki, spletnih prevar, sovražnega govora. Vsa individualna svetovanja so brezplačna in v zdajšnjih razmerah jih omogočajo tudi na daljavo, online prek skypa, discorda, zooma, e-maila ...

---