Znanje in znanost za kakovostno oljčno olje
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je leta 2017 imenovalo Inštitut za oljkarstvo (IZO) ZRS Koper za izvajalca javne službe v oljkarstvu, v okviru katere opravlja tudi vlogo nacionalnega koordinatorja za oljkarstvo.
Ekipa, ki skrbi za nadzor dogajanja v oljkarstvu.
Leta 2019 je MKGP laboratorij Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper (LAB IZO) določil kot nacionalni referenčni laboratorij za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja za področje kemije in senzoričnega preizkušanja oljčnega olja. LAB IZO je tako tudi de iure postal vezni člen med mednarodno in nacionalno oljkarsko ravnjo. A vsega tega ne bi bilo, če LAB IZO ne bi imel vizionarskega vodje in osnovnega priznanja, ki ga je pridobil z akreditacijsko listino leta 2004.
Strokovna in znanstvena pomoč
LAB IZO deluje lokalno s pridelovalci in predelovalci oljčnega olja prek zveze oljkarskih društev Slovenije, nacionalno v sodelovanju z MKGP kot pooblaščeni laboratorij in posvetovalni organ glede zahtev evropske zakonodaje s področja oljčnega olja, meroslovno kot nosilec nacionalnega etalona za veličino mol prek Urada RS za meroslovje in hkrati mednarodno kot pridruženi član evropske metrološke organizacije (EURAMET), raziskovalno v sodelovanju z drugimi RO pri projektih s področja oljčnega olja, mednarodno kot član Mednarodnega sveta za oljke (IOC) s sodelovanjem v njihovih medlaboratorijskih primerjavah in preizkusih usposobljenosti.
Razvoj novih tehnologij je kompleksen in močno odvisen od klimatske danosti in strategije trajnostnega razvoja. O tem pričajo tudi rezultati večletne raziskave o oljčni muhi.
LAB IZO zagotavlja strokovno in znanstveno pomoč Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pri izvajanju večletnih nacionalnih načrtov nadzora. Vpetost v mednarodni prostor je garant za nenehno nadgrajevanje znanja vrhunsko usposobljenega osebja in analitske opreme, saj le z aktivno pomočjo njunega prepleta LAB IZO ohranja tvoren stik z mednarodnim okoljem in obenem služi kot vrhunska referenca za kakovosten prenos znanja uporabnikom, da lahko v poplavi nekakovostnih in nepreverjenih informacij izberejo prave.
Aktivni pri nacionalnih in mednarodnih projektih
Raziskovalci inštituta in laboratorija so že od leta 1995 aktivni pri nacionalnih in mednarodnih projektih. Nedavno so sodelovali pri projektih s področja namakanja in ravnanja z ostanki proizvodnje v oljkarstvu. Odmevna je tudi njihova vloga kot partnerja pri evropski meroslovni infrastrukturi METROFOOD in pri projektu OLEUM v sklopu programa Obzorja 2020.
Raziskovalci si tudi prizadevajo razviti avtomatski način namakanja, ki bi temeljil na dejanskih potrebah rastline in razpoložljivosti vode v tleh in ne na občutkih in izkušnjah, ki so povod za nekontrolirano porabo vode.
Za izboljšanje pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč so zasnovali tudi pilotni gnojilni poskus, v okviru katerega primerjajo vpliv organskih in mineralnih gnojil na pridelek in rast oljk kot nadaljevanje raziskovalnega projekta o možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu, s katerim so zapolnili zakonodajno vrzel pri oljčnih tropinah.
V zadnjem času se posvečajo poljskim poskusom, ki so zaradi nepredvidljivih okoljskih dejavnikov dolgotrajni ter časovno in strokovno zelo zahtevni, a nujni za razvoj novih tehnologij in uvajanje novih znanstvenih dosežkov v kmetijsko prakso. Razvoj in posodobitev novih tehnologij pridelave hrane nam danes narekuje strategija razvoja evropskega kmetijstva, načrti trajnostnega gospodarstva, opredeljeni v Evropskem zelenem dogovoru ter brezkompromisna odvisnost kmetijstva od klimatskih sprememb.
Razvoj novih tehnologij je kompleksen in močno odvisen od klimatske danosti in strategije trajnostnega razvoja. O tem pričajo tudi rezultati večletne raziskave o oljčni muhi. Raziskovalci opažajo, da so v zadnjem obdobju napadi oljčne muhe vse močnejši in vse pogostejši. Vzrok zanje lahko tiči v evolucijskih prilagoditvah, v klimatskih spremembah, v večanju površin oljčnikov ali pa morda v zmanjšanju nabora FFS. Raziskovalci pa so dokazali, da je pravočasno zaznavanje škodljivca in z njim povezanih problemov na specifični lokaciji ključ za njegovo bolj učinkovito zatiranje.