Antropologija prava in človekovih pravic

Čas, v katerem živimo, bi lahko označili kot čas človekovih pravic. Toda aktualno družbenopolitično dogajanje doma in po svetu kaže, da človekove pravice niso nekaj, kar bi človeku pripadalo samo po sebi, na podlagi njegovega dostojanstva ali narave, temveč so predvsem nekaj, za kar se je treba nenehno boriti.

Dr. Barbara Gornik Foto: Jaka Ivančič
Dr. Barbara Gornik Foto: Jaka Ivančič

Kako razumeti številna sodobna razhajanja med tem, kar je o človekovih pravicah izrečenega, in tem, kar je v zvezi z njimi narejenega? In kako to vrzel pojasniti? To so temeljna vprašanja, s katerimi se soočajo raziskovalci prava in človekovih pravic.

Monografija ZRS Koper Antropologija prava in človekov pravic dr. Barbare Gornik ponuja vpogled v ključne izzive raziskovanja tega področja v antropološki perspektivi, kjer je prisotno prepletanje različnih družboslovnih in humanističnih disciplin ter empiričnih in teoretičnih usmeritev. Kot pokaže, je doprinos antropološkega pristopa v tem, da pravo in človekove pravice preučuje znotraj konkretnih družbenih okoliščin z namenom razumeti in razložiti, kot družbeni pojavi znotraj danega konteksta delujejo, torej kakšni so in ne kakšni naj bodo.

Monografija ima dva ključna poudarka: prvič, avtorica ponudi sistematičen pregled literature in tematik, ki bralca opremi z znanjem, potrebnim za razumevanje prava in človekovih pravic v antropološki perspektivi. Drugič, skozi celotno besedilo razvija argument, da pravo in človekove pravice niso dobre same po sebi, temveč so vsebinsko vselej odvisne od tega, kdo jih artikulira, v kakšnem kontekstu in za kakšne namene.


Najbolj brano