V teh časih voditi karkoli, je poseben izziv

Čeprav so ga napovedovali, smo nekako upali, da se zloglasni virus ne bo tako razširil, kot se je. Ampak kaj hočemo, v milejši verziji kot spomladi ponavljamo že znane rituale skrivanja za štirimi hišnimi zidovi. So pa nam tokrat pustili vsaj nekaj športnega dogajanja, čeprav tudi to kiha, saj virus vstopa tudi v športne kolektive. Predvsem v rokometne, kar pa ni nič posebej presenetljivega, saj je med ekipnimi športi to najbolj kontakten šport, zaradi česar je tu daleč največ okužb. Tako je pred reprezentančnim premorom odpadel celoten moški prvoligaški krog, nič posebej boljše ni bilo niti z žensko ligo. Dva kluba sta dvakrat ponovila vajo z okužbami: trebanjski Trimo in predvsem moštvo iz Škofje Loke, ki je, ko je šele izšlo iz prvega vala, doživelo vnovične okužbe v ekipi in ni odigralo tekme že več kot mesec dni. Za Ločane me niti ne posebej čudi, če vemo, kako razširjen je novi koronavirus v Škofji Loki in na Gorenjskem, kjer podirajo neslavne in žalostne rekorde. Proti koroni bodo ukrepali s hitrimi testiranji ekip, ki jih bo plačala rokometna zveza.

Toliko bolj nenavadno je, da so se v najmanj kontaktnem kolektivnem športu, odbojki, odločili za prekinitev prvenstva do sredine novembra. Liga je letos močna, obogatena z znanimi prekaljenimi slovenskimi odbojkarji, ki so v času negotovih razmer po svetu, predvsem tisti, ki so igrali v Aziji, raje sklenili pogodbo v domačih klubih. In prav škoda je, da odbojka te priložnosti letos ne zna izkoristiti, da bi prišla bolj v ospredje.

Odbojkarska liga je letos močna, obogatena z znanimi prekaljenimi slovenskimi odbojkarji. Rokometna liga peša že leta, za košarkarsko ne pomnim, kdaj je bila nazadnje tako slaba.

Rokometna liga namreč peša že leta, za košarkarsko ne pomnim, kdaj je bila nazadnje tako slaba, kot je trenutno in nič ne kaže na kakšne boljše čase. Pa smo evropski prvaki v košarki, ne pozabimo tega! Nekateri klubi so prejšnja leta zajemali s preveliko žlico, ko so se vsi čudili, od kod jim toliko denarja. Zdaj jim je bil izstavljen račun, nekaterim tudi s strani davkarije, ki jim bremeni že tako skromne proračune. Nobene logike ni, da je pol prve lige v 40 kilometrih zračne črte na Štajerskem, v krajih, ki eden zraven drugega ne morejo vzdrževati prvoligaških pogonov. Razen, če uporabijo katero izmed plačilnih zvijač, ki pa kaj dobrega na dolgi rok ne morejo prinesti.

Druga plat medalje so nižjeligaši v vseh kolektivnih športih, ki so jim znova prekinili prvenstva. Morda bo klube vsaj malo razbremenilo to, da bodo lahko tisti športniki, ki imajo odprt s.p., dobili nadomestilo od države. Pri čemer pa ostaja odprto, če jim klubi kljub prekinjenemu delovnemu procesu niso dolžni izplačati tudi zneskov v pogodbi. S prekinitvijo zastanejo tudi izplačila pokroviteljev, mladinski pogon ne dela, kar pomeni izpad dotacij, pa tudi osip igralcev, kajti mladi zelo hitro najdejo kaj drugega, ki jih bolj pritegne. Bomo videli, kaj bo, ko bodo lahko znova začeli z delom. Kot kaže, bo to morda šele konec tega meseca.

Tudi prva nogometna liga kaže podobo, ki jo najbrž v normalnem času ne bi videli, čeprav tega ne moremo z gotovostjo trditi. Presenečenja so vedno bila, toda koronski čas in nekatere spremembe v klubih so naredila tekmovanje bolj nepredvidljivo kot kdajkoli. Potrditev Radenka Mijatovića na čelu NZS pa zagotovo ne sodi med presenečenja. V teh časih voditi karkoli, pa čeprav najbogatejšo športno zvezo, je poseben izziv, ki ga v Sloveniji nihče drug ni želel sprejeti, kajti ve se, kdo je šef. Niti še vedno segajo do Aleksandra Čeferina in v takih okoliščinah, sploh pa v teh negotovih časih, ko denar s sedeža Uefe pomeni še bistveno več kot prej, ni bilo nikogar, ki bi se lotil naskoka na vrh NZS. Letos ne, a čez štiri leta utegne biti kar pestro, saj del nekdanje zlate generacije vsaj po malem kaže ambicije o večji vlogi v slovenskem nogometu. Zakaj ne tudi glavne.


Preberite še


Najbolj brano