Iz skupinske igre je vzklila zamisel o šoli

Letos so na državnem tekmovanju Temsig v treh kategorijah tamburic podelili devet nagrad, in kar pet jih je šlo v Vipavo, na zasebni Glasbeni zavod Hrabroslava Otmarja Vogriča, ki je s tremi zlatimi in dvema srebrnima plaketama, z eno prvo, dvema drugima in dvema tretjima nagradama ter s tremi posebnimi priznanji postal najuspešnejša primorska glasbena šola. Zasluge za vse si delita ustanoviteljica šole Vlasta Lokar Lavrenčič in njena hči Mojca Lavrenčič.

Vlasta Lokar Lavrenčič, ki je iz igre na tamburico magistrirala na dunajski glasbeni akademiji, je prinesla tamburice v Vipavo že pred 22 leti, ko se je vrnila z Dunaja. Iz osnovnošolskega krožka in nekdanjih Vipavskih tamburašev je zaradi potrebe po individualnem pouku zrasel glasbeni zavod, imenovan po primorskem glasbeniku, ki je zelo zaslužen za razvoj tamburaške glasbe v Sloveniji. Hrabroslav Otmar Vogrič je v Tolminu celo izdal prvo publikacijo o tamburicah. Na Primorskem je bil ta instrument zelo razširjen že pred prvo svetovno vojno, po drugi pa se je nekako izgubil ...

V novejšem času so popularnejši instrumenti in glasbene zvrsti zasenčili tamburico, ki je morda pretiha, obenem pa zelo zahtevna za igranje. Vendar v Vipavi vsako leto privabi k šolanju od 40 do 50 otrok, saj je njihov orkester, danes znan pod imenom Tamburjaši, zelo priljubljen. In ker ni dobrega orkestra brez dobrih solistov, se je ustanoviteljica šole močno angažirala tudi pri pripravi učbenikov in individualnem pouku. Pri tem ji je v veliko pomoč hči Mojca Lavrenčič, znana tudi kot izvrstna čembalistka, ki pa je pred kratkim magistrirala še iz orkestrskega dirigiranja. Neprecenljiva je njena vloga šolske asistentke, učiteljice in korepetitorice ter nenazadnje dirigentke Tamburjašev. Kljub pomembnim angažmajem v ljubljanski operi, pa še občasnim koncertom s Slovensko filharmonijo, Simfoniki RTV Slovenija in drugimi orkestri, z vso zavzetostjo in tudi uspešno poučuje mlade tamburaše: na Temsigu so njene učenke, 13-letni Nina Furlan in Maja Čehovin ter 12-letna Sara Jež, ki že od drugega razreda igrajo tamburice, prejele zlate plakete in v 1. b kategoriji pobrale vse tri nagrade. Vse tri so učenke OŠ Draga Bajca iz Vipave.

Drevi v radijski oddaji tudi Tamburjaši

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in v tujini. Gostje tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bodo učenke glasbenega zavoda Hrabroslava Otmarja Vogriča iz Vipave Nina Furlan, Maja Čehovin in Sara Jež, ki so v 1.b kategoriji tamburic osvojile vse tri nagrade na letošnjem državnem tekmovanju. Ob pogovoru z njimi ter njihovima učiteljicama Vlasto Lokar Lavrenčič in Mojco Lavrenčič bomo lahko prisluhnili izvedbam tekmovalnega sporeda, pa tudi posnetkom orkestra Tamburjaši, ki je pred tremi leti nastopil na Tartini festivalu.

Zmagovalka je bila Nina, ki se tamburico uči že šest let. Zanjo jo je navdušil bratranec, z njo si je pridobila veliko prijateljic, zdaj pa brez nje ne more več. Zlasti ne brez orkestra, kjer ima izvrstno družbo. Maja pa je ob tem prejela še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske skladbe. To jo je zelo razveselilo, ker je ob pripravah na tekmovanje zelo napredovala, pa tudi uživala. Saro je najbolj razveselilo, da se ji je uspelo opogumiti in je zaigrati tudi sama. Sploh je bilo tekmovanje zanje velika motivacija, ki jim je odprla nove svetove in razsežnosti instrumenta. Dekleta z ljubeznijo do glasbe, neizmerno voljo do igranja in z značajskimi posebnostmi nenehno navdihujejo pedagoške sposobnosti, domišljijo in didaktično iznajdljivost mlade učiteljice, ki se za pedagoški poklic sicer ni šolala. A je spoznala, da je to eden najplemenitejših poklicev, ki poleg znanja spodbuja tudi osebnostno rast. Poleg tega je Mojca Lavrenčič poskrbela za vse klavirske spremljave in v tej vlogi prejela še posebno priznanje Temsiga za zgledno sodelovanje s tekmovalci in umetniško podporo.

Nič čudnega, saj je svoj prvi sprejemni izpit za dirigiranje opravljala že v maminem trebuhu, na Dunaju, kjer je bila potem kot dojenček tudi prisotna na vseH vajah Tamburaškega orkestra Slovencev.  

---