S prijatelji je življenje lepše
Zjutraj se spomni name in me poboža z drobnim sporočilcem. Ob nakopičeni tesnobi ali tečnobi me prijazno posluša. Tudi ko nastopi divja sreča, jo delim z njo. Če le čas dopušča, poiščem njihovo družbo. Večina ima to srečo, da jih imamo - prijatelje. Z njimi je življenje enostavno lepše, pa tudi lažje. So dragoceni del naših življenj. Ena boljših reči, ki sem nam lahko zgodijo. Gre za odnos, ki je vseprisoten, večina ga izkuša in kljub temu je prijateljstvo tema, ki je bila za znanost dolgo povsem nezanimiva. Danes ga v okviru sociologije in psihologije prijateljstva umeščamo na področje raziskovanja čustev in odnosov. Prijateljstvu so namenjene konference, študijski predmeti in znanstvene revije.
Tudi prijateljstvo je družbeni konstrukt, kar pomeni, da se pričakovanja, ki se nanj navezujejo, spreminjajo glede na različne kulture in časovna obdobja. Pa vendar so raziskave prijateljstva izluščile nekaj značilnosti, lastnih vsem prijateljstvom: gre za prostovoljni odnos, s prijatelji nam je lepo, vsebuje recipročnost, kar pomeni, da v prijateljstvu prejemamo in dajemo, toda ne tako kot v ekonomskih odnosih, pač pa po potrebi, vsebuje vzajemno spoštovanje in njegova intenzivnost se skozi čas spreminja glede na druge (na primer družinske, službene) obveznosti.
Izkustveno vemo, da je prijateljstvo dragoceno, ker se ob prijateljih preprosto bolje počutimo. Je pa tudi raziskovalno dokazano, da nam pravi prijatelji dvignejo samozaupanje in samospoštovanje, pozitivno vplivajo na izgradnjo naše identitete in samopodobo.
Izkustveno vemo, da je prijateljstvo dragoceno, ker se ob prijateljih preprosto bolje počutimo. Je pa tudi raziskovalno dokazano, da nam pravi prijatelji dvignejo samozaupanje in samospoštovanje, pozitivno vplivajo na izgradnjo naše identitete in samopodobo. Tako so v eni od raziskav udeležence postavili pred hrib, nekatere same, druge v družbi prijatelja, in jih prosili, naj ocenijo, kako naporen se jim zdi vzpon nanj. Tisti v družbi s prijateljem so hrib ocenili kot manj naporen za vzpon. Tudi ko so v nadaljevanju raziskave naprosili del udeleženih, da pomislijo na dobrega prijatelja, se je pokazala razlika - zgolj misel na prijatelja je nalogo plezanja olajšala.
Psihološka raziskava, ki se je osredotočala na vlogo prijateljev pri izgradnji naše identitete, je izpostavila, da se je skupina raziskovancev, ki je imela ob sebi prijatelja ali je o njem razmišljala, višje vrednotila kot skupina brez prijatelja.
Dokazano je, da nam pravi prijatelji dvignejo samozaupanje in samospoštovanje, pozitivno vplivajo na izgradnjo naše identitete in samopodobo.
Blizu mi je misel, da so prijatelji sorodniki, ki smo si jih sami izbrali. Njihova prisotnost in podpora v vsakdanjem življenju sta vsaj tako pomembni kot sorodstvena vez, hkrati pa se nam bolj prilegajo, saj smo v množici našli prav takšne, ki nam ustrezajo. Prijatelji so tudi terapevtski. Zgolj s prisotnostjo in posluhom za naše težave jih čudežno omilijo, odvzamejo jim težo. Pravi prijatelji nam pomagajo rasti, se spreminjati. Večkrat pomislim, da psihoterapevti v urbani Ameriki ne bi imeli toliko strank, če bi le-te imele čas in možnost razviti prava prijateljstva.
Otroci se prijateljstva šele učijo. Povsem običajno je, da predšolski otroci, pa tudi osnovnošolci s prijatelji zaidejo v povsem nesmiselne in divje konflikte in se že čez kratek čas pomirjeno družijo. Zato se odrasli prenehajmo vmešavati v igro in druženje otrok. Nehajmo izbirati prave in primerne prijatelje in omejevati priložnosti za prijateljstva, ker je nekdo prereven, preveč vzvišen, predivji, preveč miren, napačne kulture, čudnega vedenja ... Kar otrok pri svojem odraščanju potrebuje, je priložnost za urjenje socialnih stikov in čim bolj raznotere socialne okoliščine, v katerih se mora znajti. Včasih bo tudi razočaran, opeharjen, prizadet ... Ampak ta prizadetost in morebitne krivice mu bodo omogočile razviti takšen psihološki ustroj, ki mu bo olajšal preiti tudi hude življenjske preizkušnje, ki doletijo prav vsakogar.
Raziskave ne nazadnje izpostavljajo, da so za vzpostavitev pristnega in zrelega prijateljskega odnosa najbolj pomembne prav socialne veščine, ki se v največji meri izgrajujejo v odraščanju in ne na primer lepota, intelekt, finančna dobrobit, nenehna prijaznost in podobno.