Stavbna zemljišča bodo spremenili v zelena

Ankaranska občina je prva v Istri, ki je sprejela svoj občinski prostorski načrt. Ta velik met ji je uspel po tem, ko je dobila še soglasje okoljskega ministrstva in soglasno podporo občinskega sveta. Čeprav zaradi ukrepov zoper covid-19 ne more slaviti, je župan Gregor Strmčnik zelo zadovoljen.

ANKARAN > “Občutki so mešani. Ker smo pripravili kakovosten, sodoben prostorski načrt, sem izrazito zadovoljen in ponosen. Za nami je obsežno, osem let trajajoče delo, in to je krona našega prostorskega načrtovanja. Obenem sem tudi žalosten, ker zaradi novega koronavirusa ne moremo izpeljati sklepnega dejanja in prostorskega načrta predstaviti na zboru občanov,” je domala slavnosten dogodek komentiral ankaranski župan Gregor Strmčnik.

Novinarji nismo mogli biti priče soglasnemu dvigovanju rok in sprejemu občinskega prostorskega načrta (OPN), saj je bila sredina seja zaradi ukrepov zoper širjenje covid-19 zaprta za zainteresirano javnost in je niso prenašali niti prek ene od spletnih aplikacij. Čeprav so svetniki po navedbah občine soglasno dvignili roke za sprejem OPN, je med njimi poleg tistih, ki so opravičili svojo odsotnost, manjkal tudi Zoran Pavić, svetnik liste Slovenija za vedno.

Obvezno branje za krajane

Občinski prostorski načrt občine Ankaran bo stopil v veljavo po objavi v uradnem listu, prebrati pa bi ga moral prav vsak krajan. Ker določa, kako naj bi kraj dihal v prihodnjih 15 letih, kje se bodo gradila stanovanja in kje podzemne garažne hiše, kako bodo potekale kolesarske poti in kje bodo nove ceste s krožišči in križišči vred. Ker je v njem zapisano, koliko novih prebivalcev je pripravljen sprejeti, kako visoki smejo biti stanovanjski bloki, kako zgrajene hiše in se ob tem ne izogne niti navodilom, kako visoke smejo biti medsosedske ograje.

V odgovorih, ki županu in strokovnim službam dajejo samozavest, da delajo prav, je najti tudi pojasnila, ki so jih prejeli lastniki stavbnih zemljišč pod Jadransko cesto, sedaj spremenjenih v zelene površine. Na primer takšna: lastnik XY je nepremičnino pridobil štiri leta po tem, ko se je začel postopek izdelave in sprejemanja OPN ter je bilo jasno zapisano, da namerava občina ohraniti nepozidan obalni pas pod Jadransko cesto. Glede na to, da je bila sprememba namenske rabe (s tem pa na tak način omejitev pravice) na predmetnem zemljišču ob nakupu predvidljiva, sedanji lastnik ob nakupu ni mogel upravičeno pričakovati namenske rabe nepremičnine po prejšnjem prostorskem aktu (zazidljivo) ter je s tem ob nakupu nepremičnine v celoti prevzel tveganje glede bodoče spremembe namenske rabe v nezazidljivo. Skratka, lastniki so si sami krivi, ker so njihova zemljišča izgubila vrednost.

“Dogovori, kaj lahko lastniki počnejo, so še vedno možni in je uveljavljanje odškodninskih tožb zoper občino povsem zadnje na vrsti,” je na naše vprašanje, kakšen odnos ima do že napovedanih odškodninskih tožb, povedal župan Strmčnik.

Polne mize ustavnih sodnikov?

Nekaj pravnih podlag lastniki, ki so bili s spremembami namembnosti oškodovani, že imajo v letošnji odločitvi ustavnih sodnikov, ki so oškodovanemu lastniku na Bledu dali prav in mu namenili tudi pravico do odškodnine. Vendar pa se ta odločitev nanaša samo na konkretni primer zemljišča v občini Bled in ne pomeni, da so vse tovrstne spremembe namembnosti neustavne in kot take nesprejemljive.

Pravnica Jasna Rajčevič zastopa kar nekaj ankaranskih lastnikov in ob sprejemu OPN občine Ankaran pravi: “Glede na odločbe ustavnega sodišča menim, da si bo občina Ankaran s takim sprejemom OPN nakopala odškodninske tožbe lastnikov, katerim je bila spremenjena namenska raba iz urbanega zemljišča v kmetijsko ali gozdno zemljišče. Nesporno bodo moje stranke uporabile vsa pravna sredstva in zahtevale odškodnino.”

Še je pravnikov in odvetnikov, ki bodo sedaj na plan potegnili ošiljene svinčnike, medtem pa tudi Ankarančani snujejo prihodnje korake.

---