Kdo se boji knjige?

Knjiga nam v teh časih lahko samo pomaga, knjigarn in knjižnic se nam ni treba bati, virus bomo prej staknili marsikje drugje, opozarjajo pobudniki čimprejšnjega odprtja ustanov, ki nas oskrbujejo z duševno in intelektualno hrano.

 Knjigarne so morale zapreti vrata, knjižnice pa se ne predajo.
Knjigarne so morale zapreti vrata, knjižnice pa se ne predajo.  

SLOVENIJA > Knjigarne predstavljajo zelo nizko tveganje za širjenje okužb, zagotovo pa ne višjega od prodajaln, ki so trenutno med izjemami, poudarjajo na Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na oblast so naslovili pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje in uvrstitev knjigarn med dejavnosti, ki predstavljajo nujno infrastrukturo. Knjigarne so srce knjižne verige, poudarjajo, tam prodajo približno polovico vseh knjig. Spomladi, ko so bile zaprte kar 50 dni, so utrpele veliko izgubo prihodkov, več kot 600 delavcev je bilo na čakanju.

Tudi odprava oziroma zamrznitev zakona o enotni ceni knjige postavlja knjigarne v neenakopravno tržno borbo z velikimi nakupovalnimi centri in drogerijami. Drugi val prepovedi delovanja - in to v času, ko vstopamo v ključno obdobje v letu za prodajo knjig - bo še dodatno škodil poslovanju in otežil dostopnost do knjige, so zapisali.

Predlagajo uvrstitev knjigarn med “dejavnosti, ki predstavljajo nujno infrastrukturo za nemoteno delovanje življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije”. Opozarjajo, da so tako v prvem valu epidemije ravnale tudi nekatere evropske države. Pobudo je podprla tudi Javna agencija za knjigo.

“Že v normalnih razmerah v knjigarnah ni gneče, kaj šele zdaj,” pravi Ingrid Celestina, direktorica koprske knjigarne in založbe Libris ter predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, ki se je prav tako pridružilo pobudi. “Tveganje za okužbo je res zelo majhno, sploh v primerjavi s prodajalnami, ki zdaj smejo biti odprte. Pri nas smo se že v času, ko so kupovali učbenike in delovne zvezke, prepričali, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe. Stranke zdaj vabimo, da vseeno kupujejo knjige, ki jim jih prinesemo pred knjigarno ali celo na dom, ampak to seveda ni enako.” Škoda bo večja, opozarja Ingrid Celestina, ker ljudje v tem času praviloma kupujejo več - bliža se december in knjiga je najlepše darilo.

Za brezstične knjižnice

Nekatere knjižnice so, tako kot med pomladnim valom epidemije, zaprle svoja vrata, druge pa so vzpostavile prevzemna mesta za gradivo, saj še čakajo “uradno interpretacijo”, zakaj naj to ne bi bilo dovoljeno.

Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen pravi, da so mnenje ministrstva za kulturo prejeli šele v ponedeljek popoldan, kar otežuje takojšnjo prilagoditev, hkrati pa so med knjižnicami tudi sicer razlike v načinu delovanja, nekatere so celo popolnoma zaprte zaradi višje sile (karantena kolektiva, veliko okuženih v lokalnem okolju ...). V združenju upajo, da bo ministrstvo mnenje spremenilo in “bodo uporabniki ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov lahko prišli do gradiva na način brezstične izposoje”.

V večini knjižnic so presodili, poudarja predsednica združenja, da “jih mnenje ministrstva za kulturo neupravičeno ovira pri izvajanju njihovega osnovnega poslanstva, sploh v teh časih, ko je knjiga tako pomembna za duha, kot kruh za telo”.  


Najbolj brano