Voda ne pozna meja

Ko ti blatna voda v desetih letih že tretjič zalije klet ali celo dnevno sobo, ne moreš več le skomigniti z rameni in se potolažiti z mislijo, da narava pač včasih pokaže zobe, in brez godrnjanja zamenjati parket, omet in pohištvo. Upravičeno se vprašaš, zakaj se “stoletne vode” dogajajo vsakih nekaj let. Med pometanjem blata iz hiše pa ti v ušesih odzvanjajo besede o evropskih, državnih, regijskih, občinskih in še kakšnih protipoplavnih projektih, ki žal še niso dosegli tvoje vasi.

Tako so se zagotovo pred dnevi počutili številni prebivalci naselij ob Vipavi in njenih pritokih, še bolj pa ob različnih kanalih in grapah, ko so čistili poplavljene kleti in stanovanja.

Vse študije, ki so bile doslej narejene o reki Vipavi, so izdelale lokalne skupnosti, nobena pa ne kaže celovite rešitve.

Poplave v Sloveniji vsako leto odnesejo več kot sto milijonov evrov. In tako kot po drugih koncih države, tudi v porečju Vipave vse bolj razmišljajo protipoplavno. S projekti, kot je čezmejni Visfrim, gradijo nasipe in protipoplavne zidove, a to je le kaplja v morje ukrepov za varovanje pred poplavami, ki pa jih doslej še nihče ni predstavil.

Občine namreč še vedno čakajo hidrološko-hidravlično študijo porečja Vipave, ki bo dala vse potrebne strokovne smernice. Svet za Vipavo, ki so ga ustanovili župani občin ob reki, pritiska na direkcijo za vode, naj vendarle pripravi ta prepotreben dokument. Opozarjajo, da brez te študije niso možni nobeni večji protipoplavni projekti, ki lahko le na njeni podlagi dobijo svoje mesto v državnem proračunu.

Vse študije, ki so bile doslej narejene o Vipavi in njenih pritokih, so izdelale posamezne občine oziroma lokalne skupnosti za potrebe njihovih krajev, nobena pa ne pokaže celovite rešitve. In, kot modro razmišlja župan Občine Miren-Kostanjevica, kjer so v zadnjih desetletjih imeli precej težav s poplavami, če bodo narejeni pravi ukrepi v zgornjem delu reke, lahko v Mirnu sploh ne bodo potrebna velika gradbena dela za poplavno varnost.

Vsem je jasno, da je treba vodo zadrževati. Če jo hitro spustimo k sosedom, bo pa njih poplavljala. Ukrep, ki pomaga eni občini, lahko drugi škodi, in zato je nujna celovita študija. Dokler je ni, pa prebivalci ob Vipavi lahko le upajo, da pristojni pridno čistijo njene bregove in pritoke ter da se z neba ne ulije premočan dež. Lahko pa tudi sami nekaj naredijo s tem, da v reko in potoke ne mečejo pokošene trave in vej.


Preberite še


Najbolj brano