Pridejo, zaslužijo, odidejo

Z rastjo turizma prihaja v Posočje vse več posameznikov in podjetij, ki so zaznali priložnost in komercialno izvajajo outdoor športne dejavnosti. Že pred leti so se vrinili med domače rafting športne agencije, zadnje čase jih opažajo na vzletiščih za jadralne padalce, kjer služijo s tandemi, konkurenco delajo domačim ribiškim vodnikom in še kaj bi se našlo.

Nervoza med domačini postaja vse večja, ker prišleki uporabljajo infrastrukturo, ki so jo v treh posoških občinah dolga leta gradili tudi s prostovoljnim delom, za kar tisti od drugod dodatno ne plačajo. Izpostavlja se vprašanje varnosti, ker prišleki ne morejo tako dobro poznati Soče ali vzgonskih tokov kot domačini, ki dve desetletji ali več plujejo po reki, letijo z jadralnim padalom.

V Posočju iščejo model, ki bi urejal razmerja med domačimi ponudniki outdoor športov in tistimi od drugje.

Doslej v Posočju niso našli modela, k i bi urejal razmerja med domačimi ponudniki, ki delajo celo leto, zaposlujejo in vlagajo, ter med tistimi, ki pridejo prek poletja, poberejo smetano in odidejo.

Zdaj so v problematiko resno zagrizli jadralni padalci, ki v navezi z občinami in območno obrtno zbornico iščejo celostno rešitev za vse outdoor komercialne dejavnosti. Raziskujejo prakse v tujini.

Zadeva ni preprosta, težko bi jo zožili na problem tujcev. Kdo so pravzaprav tujci? Zgolj madžarska in češka podjetja ali morda tudi ljubljanska, gorenjska ... Razlika je, ali pripeljejo goste, ki v Posočju prenočujejo ali pridejo samo za en dan. Razlika je tudi v tem, ali so podjetja ustrezno registrirana po naši zakonodaji ali vozijo “prijatelje” na črno. Poreklo je lahko problematičen kriterij, glede na to, da v evropskem prostoru velja prost pretok blaga, ljudi in storitev.

Nakazuje se možna rešitev. Namreč, da bi v občinah ustrezno ovrednotili vloženo delo in denar v infrastrukturo in v razvoj produktov. Vsak ponudnik, ki bi želel izvajati dejavnost, bi moral prispevati sorazmeren del. Uveljaviti bi bilo treba profesionalne standarde, denimo ustrezne prostore, parkirišča za opravljanje dejavnosti. Nekateri uporabljajo kar javna zemljišča. Treba pa bo uskladiti tudi lokalne interese.

Dobrobit in rast kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in ponudbe morata ostati ključni motiv za nadaljnji razvoj turizma.


Preberite še


Najbolj brano