10-ka mladim nudi umik na varno

Mladi med šestim in 18. letom, ki se znajdejo v hudi stiski in potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo, se lahko že deset let zatečejo v Krizni center za otroke in mladostnike 10-ka v Novi Gorici, kjer jim nudijo strokovno pomoč. Center, ki pokriva celotno severno primorsko regijo in ima na voljo osem postelj, je doslej nudil zatočišče že več kot 200 otrokom in mladostnikom.

Delo v Kriznem centru temelji predvsem na spodbujanju otrok in mladostnikov, da aktivno sodelujejo v reševanju svojih stisk in težav, da jih prepoznajo in znajo ubesediti tako v odnosu s starši kot z drugimi. Krizni center pokriva celotno severno primorsko regijo in ima na voljo osem postelj. V njem je v desetih letih, odkar je odprt, poiskalo pomoč več kot 200 mladih, v glavnem v obliki namestitve, redkeje pa v obliki dnevnih obravnav.

Najpogostejši vzrok so neurejene družinske razmere

V Krizni center za mlade v Novi Gorici se na leto v povprečju zateče 20 otrok, ki lahko tam ostanejo največ tri tedne z možnostjo podaljšanja. “V večini primerov se čas bivanja podaljša zaradi kompleksnosti posameznih situacij pri otrocih in mladostnikih,” pojasnjujejo v centru. Že vse od ustanovitve v njem biva nekoliko več deklet kot fantov. Po starosti izstopa skupina mladostnikov, starih med 14 do 18 let, ki predstavljajo dve tretjini vseh bivajočih.

“Krizni center za mlade je lahko vrvica, ki jo potegneš in sprožiš gibanje v pravo smer, ni pa nujno vsem v pomoč, če sami ne vejo, kaj bi radi od tega dobrega potegnili zase.”

Laura Stevanovićnekdanja stanovalka Kriznega centra za mlade

Različni zunanji dejavniki vplivajo tudi na medsebojne odnose, porast nasilja in različnih stisk tako posameznikov kot družin. Razlogi za bivanje otrok in mladostnikov v Kriznem centru se bistveno ne spreminjajo. Najpogostejši vzrok za prihod v krizni center so neurejene družinske razmere, fizično in psihično nasilje, težave v odraščanju, hude konfliktne situacije, zanemarjanje, spolno nasilje, ugotavlja pa se tudi prisotnost duševnih motenj. “Po vseh letih delovanja ugotavljamo, da niti dve življenjski zgodbi mladostnikov nista enaki. Mladostnik, ki pride v krizni center, prihaja iz svojih okoliščin in s svojimi specifičnimi razlogi. Prav vsem, ki so pri nas poiskali pomoč, pa je skupno to, da je bivanje v družinskem krogu v nekem trenutku postalo nevzdržno. Takrat se krizni center izkaže kot prva rešitev, kot začasna uteha, umik in potrebna pomoč,” poudarja Patricija Može, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Severno Primorska.

Učijo se drug drugega slišati

“Umik otroka ali mladostnika je premik na poti reševanja njegove osebne situacije, hkrati pa tudi družinske dinamike. Eno brez drugega ne gre. Pri vsaki obravnavi mladega človeka skušamo skupaj s centrom za socialno delo k sodelovanju pritegniti tudi starše, ki jih spodbujamo k razmišljanju o vzpostavitvi sprememb. Poskušamo ustvariti čim bolj 'družinsko okolje', kjer se otroci oziroma mladostniki učijo različnih socialnih veščin: sobivanja, sodelovanja, prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, reševanja konfliktov in sprejemanja drugačnosti,” pojasnjuje vodja kriznega centra Matjaž Strnad.

Otroci in mladostniki ob namestitvi sprejmejo hišni red in pravila: redno obiskovanje šole in učenje, aktivno reševanje lastnih težav, pomoč pri gospodinjskih opravilih in skrb za osebno higieno. V centru mladim prisluhnejo, se pogovarjajo, skupaj razmišljajo in iščejo rešitve iz stiske. Ugotavljajo, da so spremembe na bolje velikokrat možne že zgolj pri prestrukturiranju osnovnih človeških vrlin, ki izhajajo iz naslova komunikacije z drugo osebo. Velikokrat se namreč v kriznem centru preprosto učijo izražati se ter drug drugega slišati z namenom razumeti se med seboj.

Pripravljenost na spremembe je ključna

Krizni center se največkrat izkaže kot točka, kjer se težave prepoznava in jih skuša poimenovati ter pridobiti strategije reševanja, v kompleksnejših stanjih pa se mlade oziroma družine usmerja v druge službe oziroma specialistične obravnave. Tisto, kar dejansko šteje, pa je pogumna pripravljenost mladostnika na spremembe pri sebi. To je naloga, ki je namenjena celotni družini in ne zgolj mlademu, ki z razbolelim stanjem zgolj opozarja na to, da doma nekaj ni v redu oziroma da družina potrebuje pomoč.

Laura Stevanović, ki se je pred leti tudi sama zatekla po pomoč v krizni center, ob tem poudarja: “Glede na to, da je kolektiv mlad, so mi bili bližje in pripravljeni pomagati pri vsaki težavi, s katero sem se srečala. Vedno so bili (in so) pripravljeni priskočiti na pomoč. Potrebna je samoiniciativa; nobena socialna služba (ustanove in programi) ti ne more pomagati, če ne veš, kaj želiš od tega pridobiti. Sam pri sebi moraš razčistiti, kaj hočeš. V osnovi mora biti tvoja glava na pravem mestu, da bodo lahko druge še kaj doprinesle. Krizni center za mlade je lahko vrvica, ki jo potegneš in sprožiš gibanje v pravo smer, ni pa nujno vsem v pomoč, če sami ne vejo, kaj bi radi od tega dobrega potegnili zase.”

Veliko otrok in mladih prihaja samoiniciativno

Največ otrok in mladostnikov je v krizni center vključenih na podlagi že obstoječega sodelovanja družine s centri za socialno delo. Nekatere mladostnike v krizni center pripelje krajevno pristojna interventna služba, nekatere vanj usmerjajo šolske svetovalne službe, starši in sorodniki. Veliko pa je mladostnikov, ki vanj pridejo samoiniciativno, kar kaže na dobro prepoznavnost ustanove v okolju in seznanjenost mladih, kje lahko poiščejo pomoč.

---