Salonit pred povečanjem sosežiga odpadkov sprožil presojo vplivov na okolje

V anhovski cementarni zdaj predlagajo, da gredo njihovi načrti, po katerih bi na leto smeli sosežgati 135.000 ton nenevarnih trdnih odpadkov, kar je četrtino več kot zdaj, na presojo vplivov na okolje. Zato so za zdaj umaknili vlogo, naj jim Arso načrt odobri.

Anhovska tovarna sme zdaj v svoji peči na leto sosežgati največ 
109.000 nenevarnih trdnih odpadkov Foto: Ambrož Sardoč
Anhovska tovarna sme zdaj v svoji peči na leto sosežgati največ 109.000 nenevarnih trdnih odpadkov Foto: Ambrož Sardoč

ANHOVO > “V duhu transparentnosti, odprtosti in želji po konstruktivnem dialogu z vsemi deležniki še pred dokončno odločitvijo umikamo vlogo na Arsu za malo spremembe obratovanja naprave IED (take, ki lahko povzroči večje onesnaženje, op.a.) in samoiniciativno predlagamo, da se za ambiciozne načrte do razogličenja opravi presoja vplivov na okolje.” Tako so iz Salonita sporočili, da so odložili svoj načrt za povečanje uporabe komunalnih odpadkov kot goriva pri proizvodnji cementa za četrtino.

Vlogo večkrat dopolnili, nazadnje pa umaknili

Anhovska tovarna sme zdaj v svoji peči na leto sosežgati največ 109.000 nenevarnih trdnih odpadkov. V začetku preteklega leta je agenciji za okolje poslala vlogo, naj ji odobri večjo porabo te vrste smeti, in sicer 135.000 ton. Kot je pojasnil zadolženi za stike z javnostmi pri podjetju Peter Korenjak, so odtlej vlogo večkrat dopolnili, postopek se je vlekel. “Nazadnje smo vlogo umaknili, ker smo vmes že začeli pripravljati dokumente za izvedbo presoje vplivov na okolje. Menimo, da bodo na ta način postopki veliko bolj transparentni.”

Predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat je ob tem koraku poudaril, da podjetje že izpolnjuje vse zakonske zahteve, spoštuje okoljske predpise. S presojo vplivov pa želijo po njegovih besedah “v strukturirani razpravi ovreči vse dvome v naše delovanje, meritve emisij ali vpliv Salonita na zdravje ljudi”. Vsem zainteresiranim, med drugim zdravstveni stroki in civilnim pobudam je ponudil roko, sodelovanje pri presoji, dialog.

Odpadki Salonitu sicer predstavljajo okrog 60 odstotkov goriva za proizvodnjo. Lani so v Anhovem sosežgali v glavnem smeti iz Italije, kar pa razlagajo s tem, da smeti iz Slovenije niso bile ustrezno pripravljene za tehnološki proces v cementarni. Letos pa je razmerje obrnjeno: 68 odstotkov “pokurjenih” smeti je slovenskih, 32 odstotkov italijanskih. V podjetju računajo, da bo do izteka leta delež domačih alternativnih goriv dosegel tri četrtine, kar bo pomagalo reševati probleme s kopičenjem smeti pri nas.


Najbolj brano