Psihiatrična bolnišnica je spet polno zasedena

Deseti dan oktobra, od leta 1992 dan duševnega zdravja, je minula leta v Psihiatrični bolnišnici Idrija mineval ob strokovnih dogodkih. Letos, ko so se z epidemijo duševne, zlasti stresne stiske ljudi povečale, pa je delo v dobršni meri podrejeno preprečevanju vdora virusa v bolnišnico.

IDRIJA > “Bojim se, da nam bo hitro naraščajoče obolevanje za novim virusom ponovno naložilo poostritev ukrepov,” je direktor Psihiatrične bolnišnice Idrija (PBI) Bogdan Tušar pospremil naše vprašanje, kakšne so razmere v bolnišnici ob dnevu duševnega zdravja. Z razglašeno epidemijo so spomladi zaprli oddelek za zdravljenje odvisnosti in nenujne ambulantne paciente preusmerili na telefone. Junija so se vrnili v običajne delovne tirnice in sočasno uspešno preprečevali vdor virusa v bolnišnico.

Naraščanje duševnih stisk

Čeprav so z razglašeno epidemijo akutni sprejemi upadli, je sedaj bolnišnica polna. Tako je vsa leta. Hitro naraščanje števila pacientov v psihiatričnih in psiholoških ambulantah (s 7000 pred desetletjem na več kot 14.000 lani) kaže na naraščanje duševnih stisk. Del porasta gre pripisati širitvi mreže ambulant po Primorski in delu Notranjske, za katerih 308.000 prebivalcev je PBI matična bolnišnica.

400.000 evrov dodatnih stroškov je imela med epidemijo Psihiatrična bolnišnica Idrija

“Zaradi epidemioloških razmer smo skladno z navodili NIJZ in ministrstva za zdravje sprejeli množico ukrepov. V ambulantah smo kontrolne preglede pacientov in vseh z napotnicama pod hitro ali redno preusmerili na telefone. Pacienti z depo terapijo so bili obravnavani običajno, vsi nujni pa v urgentni ambulanti,” je povedal Tušar.

Skoraj povsem je usahnila obravnava v skupnosti, torej v domačih okoljih obolelih. Tudi tem pacientom (lani približno 180) so nudili pomoč preko telefona.

Bogdan Tušar, direktor PBI

“Medicinskih sester oziroma zdravstvenikov danes sploh ni mogoče dobiti. Tu bo morala država resno razmisliti.”

Da je širjenje novega koronavirusa in sprejemanje ukrepov ob epidemiji in po njej močno vplivalo na duševno zdravje, so v bolnišnici zaznali takoj. Zato so v podporo pri soočanju s stresom vzpostavili prvo psihološko pomoč in med epidemijo svetovali več kot sto klicateljem. Zaradi zapore oddelka za zdravljenje odvisnosti so okrepili že prej vzpostavljen informativno svetovalni telefon.

S poletjem so se vrnili v običajne delovne tire. “Skupinsko terapijo smo za nekaj časa ukinili, a zdaj delujemo kot prej. Ne jaz ne pacienti zaradi temeljenja na skupinskem delu ne čutimo stisk. Zaznavamo pa povečan interes za terapije,” je povedal zdravnik, dr. Vladimir Milošević, ki je v PBI in Sloveniji nasploh uvedel novo terapevtsko metodo na osnovi psihodrame oziroma soočanja pacientov z realnostjo s pomočjo dramske igre in pred kratkim o njej izdal tudi knjigo.

Lani na zeleno vejo, letos spet v rdeče

Če se bodo za bolnike z duševnimi motnjami podaljšale ambulantne čakalne dobe (za nenujne paciente so že doslej znašale okrog štirih mesecev), pa se bo PBI znova soočila z izgubo. Lani je po dveh rdečih letih s povsem izpolnjenim program izplavala v zeleno z 900 evri ostanka dohodka. Samo med razglašeno epidemijo je, brez izpada dela rednega programa, imela prek 400.000 evrov dodatnih stroškov. “Negativnega vpliva epidemije na poslovanje bolnišnice brez pomoči ustanovitelja z internimi ukrepi ne bomo uspeli odpraviti,” je prepričan Tušar.

Ker so lani zaključili popolno obnovo vseh svojih objektov, bodo z večjimi naložbami lahko počakali. Najhujši problem, ki ga delijo z vsemi bolnišnicami in socialnimi zavodi, je pomanjkanje kadrov. Čeprav so v zadnjih letih dvignili število zdravnikov na 23 in imajo ob tem še vrsto kliničnih psihologov in ostalih strokovnjakov, razpisujejo več štipendij za zdravnike in medicinske sestre. “Medicinskih sester oziroma zdravstvenikov danes sploh ni mogoče dobiti. Tu bo morala država resno razmisliti, kako zapolniti to za vse nas kritično vrzel,” je prepričan Tušar.

---