Ste se že pogovorili s svojim otrokom?

Večina (69 odstotkov) Slovencev meni, da je spolna zloraba otroka velik problem, a hkrati jih skoraj polovica (47 odstotkov) ne bi prepoznala znakov takšne zlorabe. Staršem o tej temi ni prijetno govoriti z otroki in pričakujejo, da bodo vlogo ozaveščanja o spolnih zlorabah v večji meri prevzela šola.

LJUBLJANA > Skoraj tretjina (29 odstotkov) Slovencev meni, da spolna zloraba otrok vedno vključuje uporabo fizične sile, četrtina (24 odstotkov) pa, da izpostavljanje otrok spolnim dejavnostim ali pornografskim vsebinam ni spolna zloraba. 17 odstotkov Slovencev živi v prepričanju, da otroci ne morejo spolno zlorabljati drug drugega.

Vsak peti Slovenec doživel zlorabo

To so nekatere ugotovitve raziskave o percepciji spolne zlorabe otrok v Sloveniji, ki jo je za pravosodno ministrstvo in Svet Evrope opravil zavod Ipsos. Raziskovalci so anketirali več kot tisoč naključnih oseb, da so prišli do podatkov, kako javnost dojema spolno zlorabo otrok. Za boljši vpogled v realno dogajanje so anketirali tudi več kot 200 oseb, ki so v otroštvu doživele vsaj eno obliko spolnega nasilja.

87

odstotkov dejanj spolnega nasilja nad otroki so zagrešili moški, ki jih je žrtev poznala, kaže raziskava

Staršem, katerih otroci so mlajši od 18 let, je z otroki težko govoriti o nevarnosti in preprečevanju spolnih zlorab. Le 36 odstotkov staršev je o tem že govorilo z otroki. Starši odgovornost za ozaveščanje prelagajo na šolo; 90 odstotkov jih verjame, da bi moralo biti to del učnega načrta.

Čeprav velika večina anketiranih meni, da žrtev ne more biti odgovorna za spolno nasilje, ki ga je doživela, še vedno skrbi 15 odstotkov tistih, ki žrtvi pripisujejo, da je spodbudila dejanje na primer z izzivalnim oblačenjem ali obnašanjem.

Raziskava osebnih izkušenj s spolno zlorabo je pokazala, da je vsak peti Slovenec do svojega 18. leta doživela vsaj eno od oblik spolne zlorabe. Najpogosteje šlo za neprimerno dotikanje in razkazovanje. Le šest odstotkov žrtev je zlorabo prijavilo, le v treh odstotkih vseh primerov pa je prijavi sledil kazenski postopek. Tisti, ki zlorabe niso prijavili, poročajo, da niso imeli primernega sogovornika, so dejanje potisnili v ozadje, češ da ni šlo za nič posebnega, ali pa so se počutili preveč ponižani, da bi spregovorili. “Velik odstotek jih je navajal, da so tudi v primeru, ko so želeli informacijo povedati znotraj družine, naleteli na ignoranco ali pa jim niso verjeli,” je povedala Nataša Mohorč Kejžar iz zavoda Ipsos.

Barnahus - hiša, kjer bi potekala usklajena obravnava

“Spolne zlorabe otrok pogosto obkrožajo tabuji, stigma in sram. Ta raziskava nam bo pomagala, da prelomimo molk,” je prepričana ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Ministrstvo se zadnji dve leti pripravlja na vzpostavitev hiše za otroke (Barnahus), kjer bi potekala usklajena obravnava otrok, žrtev spolnih zlorab. V urejenih in otroku prijaznih prostorih bi bili pod eno streho združeni sodnik, tožilec, policija, socialni delavec, psiholog in zdravnik za telesni pregled otroka. Žrtve ne bi več pošiljali od vrat do vrat in je silili v večkratno podoživljanje travmatičnega dogodka, ampak bi na enem naslovu zbrali vse dokaze, ki so potrebni za kazenski postopek. Hkrati bi otroku nudili krizno podporo in psihosocialno pomoč. Gre za islandski model, ki ga bodo po napovedih ministrice pri nas uzakonili prihodnje leto in ga morda že takrat začeli tudi pilotno izvajati.

---