Bo v predoru butični turizem?

Iz predora Štoln, ki notranjost rudnika Rabelj povezuje z Logom pod Mangartom, bodo Italijani odstranili 1500 kubičnih metrov materiala, ki grozi, da bo zajezil odtok vode iz rudnika na slovensko stran. Če bi se to zgodilo, bi lahko poplavilo spodnji del vasi. V občinah Bovec in Trbiž razmišljajo, da bi predor izrabili v turistične namene.

LOG POD MANGARTOM > Iz enega najpomembnejših evropskih rudnikov svinca in cinka Rabelj, ki od leta 1991 ne deluje več, še vedno odteka voda po tunelu Štoln v Log pod Mangartom in se izliva v potok Roja. Pretok v povprečju znaša 500 litrov na sekundo. Kanala, ki poteka meter pod tirnicami, že dolga leta niso očistili. Dolg je skoraj pet kilometrov, od tega dva na italijanski in tri na slovenski strani. Poseg je skrajno nujen, da se predor ne bi zamašil oziroma zajezil, kar bi posledično lahko povzročilo udar velike količine vode na slovensko stran s hudimi posledicami za spodnji del vasi.

Izpolnjujejo zahtevo Občine Bovec

Na uradno zahtevo Občine Bovec se je za čiščenje odločila Občina Trbiž. Ob nedavnem obisku in ogledu predora je trbiški župan Renzo Zanette pojasnil, da so od dežele Furlanije - Julijske krajine že dobili denar za zavarovanje 13. obzorja rabeljskega rudnika 240 metrov pod površjem, kjer se Štoln začne in kjer so postavili manjšo hidroelektrarno. Poleg tega so pridobili tudi pol milijona evrov za čiščenje in zavarovanje Štolna. “Edini smiseln pristop je odvoz materiala iz 13. obzorja in Štolna na slovensko stran. Usposobljeno italijansko podjetje bo z deli začelo takoj, ko bo opravljena analiza materiala, od rezultata bo odvisna cena posega. Material bomo odpeljali v Italijo in ga tam deponirali,” način dela predstavlja Zanette. Kje ga bodo deponirali, se še niso odločili. Poznavalci poudarjajo, da naplavine niso problematične, ker gre za nenevarne minerale svinca in cinka. Problematična postaneta po posebni obdelavi in izpiranju, kar so v času delovanja rudnika opravljali v Rablju.

Valter Mlekuž

bovški župan

“Če nam bo uspelo, bi Štoln lahko postal svetovna atrakcija z edinstveno državno mejo globoko pod zemljo.”

Spet bodo kandidirali za turistično izrabo

“Sporazumeli smo se tudi zaradi odličnega sodelovanja med prijateljskima občinama. Skupaj se pripravljamo na ponovno kandidiranje za pridobitev denarja EU za projekt ureditve dela nekdanjega rudnika Rabelj in povezave obeh občini skozi Štoln v turistične namene,” načrte nakazuje bovški župan Valter Mlekuž. Pred leti sta občini že kandidirali na razpisu Interreg, vodilni partner je bil Trbiž. Žal sta bili neuspešni. “Če nam bo tokrat uspelo, bi Štoln lahko postal svetovna atrakcija z edinstveno državno mejo globoko pod zemljo. Idejo podpira tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve,” na uspešno kandidaturo upa Mlekuž.

Ložani težko čakajo na čiščenje

Ložani, ki so prebrodili tragedijo s plazom Stovže, težko čakajo na čiščenje tunela. Že misel, da bi se karkoli narobe zgodilo pri Štolnu, je neznosna. Predsednik KS Igor Černuta, ki je tudi turistični vodnik po geološko rudarskem parku, ki so ga v Rablju uredili po zaprtju rudnika, Štolen zelo dobro pozna in ima tudi zamisel, kako bi ga turistično lahko uporabljali: “Tunel je širok 2,5 metra, visok pa 3,5 metra, od tega meter pod tirnicami teče voda. Gre torej za utesnjen prostor globoko pod zemljo, kar ni za vsakogar. Več kot štiri do pet turistov hkrati po mojem mnenju v Štoln ne bi smeli voditi, ker bi bilo v primeru nesreče reševanje zahtevno. Izlet v podzemlje bi lahko trajal okoli tri ure. Razmišlja se o tem, da bi se v tunel odpravljali peš ali s kolesi. Vse je treba domisliti. Vsekakor pa bi šlo za butični turizem.”

Kot pravi Černuta, je zanimanje za geološko rudarski park na italijanski strani veliko. Letno v nekdanje rudarske tunele in muzej peš in z vlakom vodijo okoli 13.000 obiskovalcev, večina je Italijanov.

---