Krajani zahtevajo neoporečno pitno vodo

Dva meseca po tem, ko so v vodovod vdrle odplake, Anhovci še vedno ne smejo piti vode iz pip. NIJZ hoče ukrepe in zagotovila občine, da ne bo več tveganja povsod tam, kjer omrežje napajajo iz vodarne Močila, torej tudi v Desklah, ne le v Anhovem. Županja Tina Gerbec zagotavlja, da izvajajo določene ukrepe, v društvu Eko Anhovo pa menijo, da se problem še poglablja.

Anhovci, vsaj nekateri,   vode iz vodarne Močila preprosto nočejo 
več v svojih pipah.  Foto: Metod Blejec
Anhovci, vsaj nekateri, vode iz vodarne Močila preprosto nočejo več v svojih pipah.  Foto: Metod Blejec

ANHOVO > Kot smo poročali, so od ponedeljka na spletišču Občine Kanal objavljena priporočila glede oskrbe s pitno vodo v Anhovem in Desklah. NIJZ jih je naložil zaradi onesnaženja vode z industrijskimi odplakami podjetja Eternit, ki se je zgodil konec julija letos. Odtlej Anhovci vode iz svojih pip ne smejo piti, za ta namen jim jo dovažajo gasilci. Lahko pa se po običajni poti prhajo in perejo perilo. Upanje, da bo NIJZ zagotovil, da je voda spet pitna, je bilo zaman.

Prepoved še velja, saj hoče inštitut trdna zagotovila, da bo občina, ki prek režijskega obrata skrbi za preskrbo z vodo, obvladovala vsa tveganja pri oskrbi ne le v Anhovem, ampak tudi v Desklah oziroma na vsem omrežju, ki ga napaja vodarna Močila. To napravo je zgradil Salonit, stara je , vodo pa črpa iz Soče. Ampak ne le iz podzemnega rova, ki povezuje jez v Ajbi s HE Plave, marveč tudi neposredno iz struge reke na mestu niže od iztokov cementarne Skale. Po mnenju NIJZ je to problem.

Je voda iz rova?

Ker se nekatera priporočila neposredno tičejo Salonita, smo tovarno vprašali, od kot črpa vodo v vodarno Močila in kdo nadzira in vzdržuje krake vodovoda do Anhovega in Deskel, ki vodijo znotraj območja cementarne. Odgovorov nam niso uspeli še pripraviti. Predsednika KS Anhovo - Deskle pa nam za komentar ni uspelo priklicati.

Nočejo vode iz Soče

“Seveda. Vodo za pitje hodimo iskat k avtocisterni,” nam je krajanka in članica društva EKO Anhovo Lilijana Pulec potrdila, da se glavnina Anhovcev zdaj že skoraj dva meseca poslužuje zasilne rešitve. Sama hodi obenem po studenčnico v Gorenje Deskle, medtem ko njena rojakinja in pred leti aktivistka za čistejše Anhovo Lidija Rahotina vodo za pitje kupuje v trgovini. Za umivanje in pranje perila pa ne preostane drugega kot voda iz Močil, pri čemer Rahotina dodaja, da pri njeni družini za vsak slučaj to vodo prevrejo in se z njo splaknejo po prhanju. Ob tem se sprašuje, mar ta voda pralnim strojem res nič ne škoduje.

Hoditi dan za dnem po vodo k cisterni je seveda mučno. Toda tiste Anhovce, ki dvigajo glas, bolj skrbi, ali je bila voda že pred nesrečo z Eternitom sploh ustrezna. Rahotina ve povedati, da so v preteklosti zaupali, da je, z njo se pri vseh težavah z azbestom niti ni bilo časa ukvarjati. Zdaj je to zaupanje porušeno in kot pravita obe, krajani nočejo piti vode iz Soče. Med drugim zato, ker do njih priteče po omrežju znotraj kompleksa cementarne, ki je po besedah Pulčeve staro in preveč razpredeno. Da je taka rešitev tvegana, potrjujejo tudi v NIJZ.

Priporočila kažejo, da je problem globlji

Predstavnica društva EKO Anhovo Mateja Sattler, ki je koordinirala shod proti onesnaževanju Posočja v Anhovem, si je o priporočilih NIJZ ustvarila takšen prvi vtis: “Po mojem so pokazala, da je problem s pitno vodo precej globlji, kot se je predpostavljalo. Oskrba je težavna tudi v Desklah, ne le v Anhovem.”

Kot je izpostavila, je za NIJZ problematično tudi črpanje vode iz Soče ob anhovski cementarni, postavljajo se vprašanja, česa vse ljudje v tem delu doline o vodooskrbi ne vedo. Med drugim, kakšen sporazum je občina sklenila s Salonitom, ki bo plačal za obnovo vodarne Močila. Po mnenju Sattlerjeve je že ideja, da bo to uredil veliki onesnaževalec okolja v Posočju, perverzna.

“V društvu se zavzemamo za neoporečen vir pitne vode,” je še poudarila, najraje bi bili priklopljeni na Mrzlek. In v domove hočejo dobivati vodo iz omrežja, ki bo ločeno od tistega v kompleksu Salonita. To zahtevajo tudi v peticiji, ki jo je podpisalo že več kot 600 ljudi in jo nameravajo izročiti županji.

Županja: ukrepe smo že začeli izvajati

Županja Tina Gerbec pritrjuje, da “mora občina občanom zagotoviti varno vodooskrbo, česar se zavedamo in zato tudi intenzivno delamo v tej smeri.” Ponovila je, da že dva meseca dosledno in ažurno izvajajo vse ukrepe in priporočila NIJZ, so pa “pričakovali hitrejše reševanje zadev.” Najnovejša priporočila so po njenih besedah zastavljena širše in se nanašajo predvsem na vodovodno omrežje, ne na nesrečo z Eternitom.

Nekatera priporočila, denimo, da naj občina dobi služnost na vodovodnem omrežju znotraj kompleksa Salonita, označuje za zgolj birokratske zadeve, druga naj bi v Kanalu že začeli izvajali. Preverili naj bi že, ali so hidranti izprani tako kot ostali vodovod, začeli so vzpostavljati monitoring na eni od pip v hišah v Anhovem, raziskovati, zakaj je voda v omrežja v Anhovem preveč topla, tudi sodni izvedenec, ki bo pregledal, ali je Eternit res odpravil vzrok za julijsko onesnaženje vode, je po besedah županje že začel delo oziroma so mu ga naročili. “Tehnična napaka na črpalki v rovu je že bila odpravljena,” še dodaja Gerbčeva in zaključuje, da se pripravljajo na posodobitev vodarne Močila.


Komentar novinarja

Ambrož Sardoč

Kaj vse skriva vodovod Močila?

S tem, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje Občini Kanal konec tedna poslal paleto priporočil, kako urediti oskrbo z vodo v Anhovem, je pokazal na nekaj zloveščega. Mar Anhovci in Desklani pijejo ne le neprimerno, ampak nezdravo vodo? So vsakič, ko je kalna, v njej morda snovi, ki v Sočo zaidejo iz kompleksa anhovske cementarne? In če to velja še danes, kaj je bilo šele v preteklosti? So ljudje tam gor azbest tudi pili, poleg tega, da so ga vdihovali? Pa da ne bo pomote: ne zato, ker ...

Preberi več

Najbolj brano