Dobri neznanec za masko

Pravijo, da se v stiski najbolj pritožujejo tisti ljudje, ki imajo najmanj težav. In če je res tako, to velja tudi za covid krizo. Zaprti nočni klubi, skrajšan čas gostiln, maske v trgovinah, vrste za plažo in druge nevšečnosti, ki polnijo družbena omrežja, so okoliščine, ki bodo najbrž imele dolgoročne obžalovanja vredne ekonomske in socialne posledice. A so to kljub temu težave, ki zadevajo večinoma mlade in odrasle, bolj ali manj zdrave ljudi.

V senci prepirov okrog statistik in političnih debat pa medtem ostajajo številne skupine državljanov. Seveda starejši, tisti, ki živijo doma, in tisti, ki preživljajo dneve v domovih upokojencev. Vsi so oropani vajenih stikov z najdražjimi in izpostavljeni strahu zaradi zdravstvenega tveganja, mnogi so socialno izolirani. Leto 2020 je katastrofalno za osebe s težavami v duševnem zdravju, za gibalno ovirane, za kronično bolne, za gluhe in naglušne, ki so, ker pod maskami ne morejo brati z ustnic, izločeni iz javne komunikacije. Za prekerce, brezposelne in revne. Ter tudi za otroke in mladostnike.

Za otroke in mladostnike, ki nimajo varnega zavetja, je čas mask lahko preizkušnja, ki je ne bodo zmogli.

Že maske na hodnikih, panika ob bolnih sošolcih in občasne karantene za posameznike, skupine in razrede, so bili za učence in dijake, ki so se v šole vrnili po dolgih prisilnih “počitnicah”, zelo obremenjujoči. Da o maskah v razredu in na obrazih učiteljic niti ne govorimo. Za otroka z urejenim in ljubečim družinskim okoljem so lahko razmere izziv, priložnost, da se nauči novih socialnih veščin in drugače pogleda na svet okrog sebe. Za otroke in mladostnike, ki nimajo varnega zavetja, ki se spopadajo z depresijo in tesnobo, učnimi ali zdravstvenimi težavami, je čas mask lahko preizkušnja, ki je ne bodo zmogli.

Unicefove varne točke so dobro utečen projekt in morda se komu zdi, da takšnega sistema podpore in pomoči v našem okolju ne potrebujemo. Da so to le nalepke, ki jih nihče ne pogleda, da imamo gosto prepleteno socialno mrežo, ki prestreže vsakega otroka v stiski in mu zagotovi ustrezno pomoč. Številne zgodbe na žalost dokazujejo, da ni tako. So razmere, ko so natakarica v gostilni, trgovka za blagajno ali šofer avtobusa edini, ki lahko ustavijo strah in preženejo obup najšibkejših od nas. Še dobro da so, ti neznanci, pa četudi za masko.


Preberite še


Najbolj brano