Zaveze in načrti - 2. del
Ja, tudi tokrat se miselni tokovi niso mogli odlepiti od minulega bučanja in so se še kar naprej vrteli okrog zavez in načrtov ter seveda tudi zelo pogostih fig v žepu in nenačelnosti v zvezi z njihovim uresničevanjem. In tako je pravzaprav še najbolje, da nadaljujem tam nekje, kjer sem zadnjič končal, in vam tudi na temo zavez in načrtov ponudim najkrajšo možno nadaljevanko, dvodejanko. Sicer pa bučanja na temo neizpolnjevanja danih zavez v vsakem primeru še zlepa ne bo dovolj. Navedeno posebej izrazito velja za izrečene in zapisane zaveze na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Vključno z morjem seveda. Verjeli ali ne, tudi morje je narava.
Najbrž je bilo morje na neki način celo prva živa narava na planetu. No, pa to pravzaprav niti ni pomembno. Pač pa je precej pomembno to, s kakšno neverjetno hitrostjo si žagamo vejo, na kateri sedimo. O tem smo se lahko ponovno in zelo nazorno poučili v minulih dneh. Svetovni sklad za naravo, bolj znan s kratico WWF in stiliziranim prikazom pande, ene najbolj ogroženih živalskih vrst, je pred dobrim tednom dni objavil poročilo stanju planeta v letu 2020. In stanje ni rožnato.
Kako je mogoče, da se turistični delavci na sodno sesuti strani Alp leto za letom hvalijo z rekordnimi sezonami, zdaj pa menda “nimajo za burek”. Glavni postojnski jamar bo odpustil kar tretjino zaposlenih. Kaj šele porečejo kulturniki, med katerimi velika večina kakšne rekordne sezone ni videla še nikoli v življenju!
V zadnjih štirih, petih desetletjih so se svetovne populacije naših najbližjih živalskih sorodnikov - sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib v povprečju zmanjšale za dve tretjini. Za oseminšestdeset (68) odstotkov! Si predstavljate, da bi kar naenkrat imeli na razpolago zgolj slabo tretjino od vseh prehrambnih artiklov, ki jih danes najdemo na policah? Ali morda zgolj slabo tretjino trgovin, v katerih jih lahko kupimo? Ali zgolj slabo tretjino kmetijskih površin, ki so danes na razpolago za pridelavo hrane? Ali nenazadnje, zgolj slabo tretjino sedanjih mesečnih prihodkov. No, navedene primerjave so vsebinsko seveda popolnoma neustrezne, najbrž pa povedo, za kako velik upad dejansko gre. Oseminšestdeset odstotkov od leta 1970 do leta 2016! Res je sicer, da kakor kje in kakor kaj.
Največje težave so na južnoameriški celini, kjer je upad ocenjen na vrtoglavih štiriindevetdeset (94) odstotkov. Z Bolsonarom bo upad v kratkem stoodstoten brez večjih težav. Le malo bolje oziroma le malo manj slabo je na Afriški celini, kjer je ocenjen kar 65-odstotni upad. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da v obeh primerih ni nikakršnih znakov, da bi se trend obrnil navzgor. Tudi Azija z Avstralijo se lahko “pohvali” s 45-odstotnim upadom, je pa res, da so bili še nižje, a se je trend v zadnjem desetletju obrnil navzgor. Na severnoameriški celini je bil upad 33-odstoten in trend dokaj stabilen. A to je bilo, preden je krmilo in rdeče gumbe dežele svobodnih vzel v roke Trumpov Jaka. No, stara celina z ostalim delom severne poloble, torej tudi Rusijo, se sicer lahko “pohvali” z najnižjim upadom, ta je namreč ocenjen na štiriindvajset (24) odstotkov, vendar pa je trend zadnja tri desetletja obrnjen odločno navzdol. Oseminšestdeset (68) odstotkov, pa velika večina izvoljencev svetovnih ljudstev niti ne trene. Smo morda slišali Janezovega Andreja, ministra za okolico hidroelektrarn, da bi ob teh grozljivih podatkih sklical novinarsko konferenco in se razgovoril o tem, kako gre mali državici na ugrabljeni strani Alp pri izpolnjevanju zavez o ustavitvi upadanja in siromašenja biotske raznovrstnosti. Kako in kaj počnemo lokalno ob razmišljanju o globalnih trendih? Nak, mislim, da ga nismo slišali in ga verjetno tudi ne bomo. 66 odstotkov! Mi pa vijemo roke, ker bo, ali je morda že, bedepe zaradi pandemije upadel za 5,5 odstotka. Kakšen je to sistem, ki nima rezerve za desetodstoten upad česarkoli že? Sistem, ki ni za nikamor! Kako je mogoče, da se turistični delavci na sodno sesuti strani Alp leto za letom hvalijo z rekordnimi sezonami, zdaj pa menda “nimajo za burek”. Glavni postojnski jamar bo odpustil kar tretjino zaposlenih. Kaj šele porečejo kulturniki, med katerimi velika večina kakšne rekordne sezone ni videla še nikoli v življenju! In pri vsem skupaj pandemija očitno še ni rekla zadnje in kaj lahko se zgodi, da nas bo virus ponovno zalotil s spuščenimi hlačami, beri s finančno in kadrovsko podhranjenim zdravstvenim sistemom ter sistemom oskrbe starejših. In močno dvomim, da se bo stanje kaj prida izboljšalo z novoustanovljenim Desusovim uradom za demografijo ali z napovedanim demografskim skladom. Glede na izjave ekonomistov o tem slednjem, bo to bolj kot ne strel v koleno.
A ker nisem kopitar, tudi nimam nikakršnega namena soditi o (ne)primernosti njegovega oblikovanja. Je pa res, da se bodo Jurševi poslanci, s še-vedno-ministrico Aleksandro in nejevernim Tomažem vred lahko hvalili in dokazovali, kako zelo upravičena je bila odločitev za sodelovanje v Janezovi vladi. In ker oni spoštujejo zaveze, posebej tiste, zapisane v koalicijski pogodbi, so seveda že obljubili, da bodo ob prihajajoči interpelaciji stali ob strani Alešu, ministru za nepreklicne odstope in bralne navade. In ko smo že pri navadah: v dnevih med 16. in 22. septembrom bo potekal Evropski teden mobilnosti, ki je v veliki meri namenjen spreminjanju naših potovalnih navad v smer trajnostne mobilnosti. Take torej, ki bo zadovoljila naše potrebe po premikanju in obenem zmanjšala promet in njegove škodljive posledice. Za začetek bi se lahko pri občinskem prostorskem načrtovanju spomnili na zaveze o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in racionalni rabi naravnih virov ter na ta način opustili zamisli o novih prometnih površinah, garažnih hišah, marinah, komunalnih privezih in kar je še takšnih in podobnih potratnih načrtov. Ne poznam namreč nobene zaveze, ki bi govorila, da mora biti v morju privezanih toliko in toliko turističnih plovil, ali da se mora po cestah voziti toliko in toliko vozil, ali da nas mora obiskati toliko in toliko turistov. In tudi nikjer ne piše, da moramo postaviti razgledni stolp v vsako slovensko vas (ali mesto).