V centru le 18 od 24 predvidenih oskrbovancev

V Društvu Drugi dom Istra opozarjajo, da v Centru slovenske Istre Ankaran od lani februarja, ko so ga odprli, še niso odpravili vseh napak in da še vedno delujejo z okrnjenim kadrom. Tatjana Popović, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga na Igu, pod okrilje katerega sodi enota na Debelem rtiču, jim delno pritrjuje.

ISTRA > “V kopalnicah, iz katerih je voda zaradi napačnega naklona odtekala v sobe, so lani jeseni postavili pregrade, a to ni celovita rešitev,” poudarjajo v društvu, v katerem si za osebe s posebnimi potrebami, ki so 24 ur na dan odvisne od pomoči (večina se jih ne more gibati, ne more govoriti, se hraniti), prizadevajo dvigniti raven pravic in storitev. Vodi ga Olga Franca, tudi koprska podžupanja, podpredsednica je Angela Lampe, mama enega od oskrbovancev v centru.

Popovićeva o zaposlenih

Po navedbah direktorice Popovićeve je v centru 18 odraslih in (čez dan) sedem otrok, za katere skrbi šest strokovnih delavcev (tri specialne pedagoginje, po ena diplomirana medicinska sestra, fizioterapevtka, delavna terapevtka), devet varuhov, čistilka, voznik, oskrbovalki, delavec prek javnih del in pet srednjih medicinskih sester v sodelovanju s strokovnimi službami iz Drage. V enoto tedensko prihajajo socialna delavka, psiholog, vzdrževalci, vodja organizacijske enote institucionalnega varstva odraslih, omenja tudi strokovni delavki s področja socialne oskrbe in zdravstveno službo.

Težave v kopalnicah, družabnem in bivalnem prostoru ...

Slednja v imenu tudi drugih staršev oseb z najtežjimi motnjami v razvoju opozarja, da vsi, ki jih pomagajo okopati - zdaj samo zaposleni, pred obdobjem novega virusa tudi starši - stojijo v kopalnicah bosi in v vodi do gležnjev ali pa jih kopajo v skupni kopalnici, kjer ni težav z odtekanjem. “Mar skupno kopalnico preventivnim ukrepom navkljub uporablja več oseb hkrati, banje pa vmes razkužujejo?” se sprašuje.

Tatjana Popović, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga na Igu, pod okrilje katerega sodi enota na Debelem rtiču, priznava, da so po vselitvi ugotovili več “tehničnih pomanjkljivosti”, zaradi katerih so se julija lani sestali s predstavniki ministrstva in gradbenega izvajalca. “Glede kopalnic smo ugotovili, da so bila dela opravljena skladno s projektnim načrtom, in se dogovorili, da bomo nepravilnosti skušali čim prej odpraviti tako, da bomo postavili talne ovire s polkrožno letvijo in zaščito z 'zaokrožnico' na podbojih. Dela so bila opravljena skladno z dogovorom in možnostmi, seveda pa to ne pomeni celovite odprave težav.”

Prihodnji četrtek dan odprtih vrat

Društvo Drugi dom Istra je marca obeležilo prvo obletnico, 17. septembra med 15. in 17. uro pa bo imelo dan odprtih vrat. Sprva so ga načrtovali v centru na Debelem rtiču, zaradi koronaukrepov pa ga bodo imeli na dvorišču Sklada Silva na Fijerogi 10. Med drugim bodo govorili o prostovoljstvu, zdravstveni negi oskrbovancev ter zdravstvenih in socialnih pravicah ljudi s posebnimi potrebami.

Skupaj z zaposlenimi in svojci vseskozi iščejo rešitve, tudi za izboljšanje uporabnosti (že na videz nefunkcionalnih) prostorov in opreme, za gibalno ovirane osebe pa je potrebnih veliko prilagoditev. Po njenih besedah so nekatere težave odpravili z nabavo kombiniranega vozila, s prestavitvijo zapornice na zgornji del dovoza so onemogočili parkiranje nepovabljenim, predvsem bližnjim kopalcem.

“Na pobudo staršev smo začeli postopke za postavitev ograje, morali bomo še dopolniti in prerazporediti opremo ter urediti vsaj del neposredne okolice,” pojasnjuje Popovićeva. Društvo jih je namreč pozvalo, naj okolico ogradijo ter na njej zasadijo drevje in postavijo nova igrala. Vsaj od lani jeseni se ubadajo tudi z vprašanjem, kje naj v nadstropju uredijo družabni prostor z divani za počitek oskrbovancev, saj vse tri kuhinje-jedilnice spominjajo na hodnik, in kako naj preuredijo spodnji del, da bi lahko povečali bivalni prostor ob kuhinji, o čemer smo že poročali.

Kdaj bodo imeli 36 zaposlenih?

Čeprav za oskrbovance skrbi več osebja, kot je lani v tem obdobju, in ponoči poslej nad njimi bdi tudi medicinska sestra, ne samo varuh brez zdravstvene izobrazbe, se Lampetova boji, da je čistilka po potrebi še vedno gospodinja in varuhinja. “Osebe s posebnimi potrebami potrebujejo najkakovostnejše storitve, to je treba sistemsko rešiti in vzpostaviti tudi notranji nadzor.” Skupaj z drugimi starši pa je zaposlenim hvaležna, “da se trudijo po najboljših močeh in pogosto delajo čudeže”.

Olgo Franca zanima, kdaj bodo imeli 36 zaposlenih in bodo lahko sprejeli 24 odraslih ter 15 otrok s posebnimi potrebami, kot je bilo za ta center predvideno, češ da je prošenj za sprejem veliko. Obenem napoveduje, da bo društvo na obisk centra in seznanitev s težavami povabilo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ter državnega sekretarja Cveta Uršiča.

---