Pred 100 leti se je rodil Niko Kralj, pionir slovenskega industrijskega oblikovanja

Slovenska matica je včeraj v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) organizirala posvet ob stoletnici rojstva Nika Kralja, prvega mednarodno priznanega profesionalnega industrijskega oblikovalca v nekdanji Jugoslaviji, čigar dve deli sta tudi vključeni v stalno zbirko svetovnih oblikovalskih presežkov v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (Moma).

LJUBLJANA > Muzejska svetnica Špela Šubic je na posvetu povedala, da je Niko Kralj neizčrpen vir raziskovanja, večina prispevkov pa se je vrtela okrog časa, ko je ta začel delati v tovarni Stol v Kamniku. V tovarni se je zaposlil leta 1952, ko so zasnovali oblikovalsko-razvojno službo, v 50. letih pa je oblikoval tudi svoj najpomembnejši kos - stol Rex. Temu je sledil še en zelo prepoznaven kos - tako imenovana Lupina. Tako Rex kot Lupina sta vključena v stalno zbirko Mome.

Šubičeva je začetke Kraljevega oblikovanja v Stolu v prvi polovici 50-ih let opredelila za najbolj kreativno obdobje v njegovi karieri. Kot je še povedala za STA, se je pri vsaki predstavitvi našel kakšen doslej neznani drobec o Kralju. Najbolj znan je seveda po stolih rex: prvi je imel patent za vezano ploščo, ukrivljeno v dve smeri, drugi iz leta 1956, rex 56, pa je bil patentiran kot prvi sklopni fotelj. "Imel pa je še dva zelo uspešna stola, ki jih še vedno lahko najdemo v določenih javnih prostorih. Eden se imenuje lupina, drugi pa je poimenovan po kataloški številki 4455. To so trije njegovi vrhunci, ki so preživeli skoraj 70 let uporabe in še danes funkcionirajo," je poudarila.

Prav ti trije stoli pa so doživeli največ različic. Rex je sprva Kralj zasnoval kot nezložljiv fotelj oziroma stol, ki ga je poimenoval rex 120 in je zelo podoben kasnejšemu rexu 156.

Iz Rexa je nastal tudi sloviti vrtčevski ležalnik, na katerem so številne popoldneve prespali mnogi malčki v stari Jugoslaviji. Lupine pa so izdelovali z naslonjali ali brez, nekatere so bile nižje, bolj foteljske, druge pa so bile višje, namenjene za pisarniške prostore, stol 4455 pa so izdelovali v leseni različici ali pa tapecirani.

Družba Rex Kralj iz Ljubljane je pred približno desetimi leti z odkupom pravic za proizvodnjo Kraljevih kosov od podjetja Impakta les poleg legendarnih Rexov oživila še številne druge, tudi manj znane Kraljeve izdelke, stola Lupina in 4455 pa sta doživela še več različic. Prav družba Rex Kralj pa je med najbolj zaslužnimi, da sta Rex in Lupina od leta 2018 tudi uradno vključena v Nomino stalno zbirko.

V tovarni Stol je bil Kralj zaposlen sicer le do leta 1956. Leta 1960 je postal docent, leta 1966 izredni in leta 1975 redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Miha Špiček iz etnografskega muzeja pa je na ponedeljkovem posvetu spregovoril tudi o seminarskih nalogah o kozolcih, ki jih je Kralj naročal svojim študentom. Bil je namreč zelo naklonjen kozolcu kot višku tehnične-obrtne-mizarske-tesarske spretnosti, ljudskega izročila, ki je lahko vzor oblikovalcu. Nameraval je tudi doktorirati na to temo, namesto tega pa se je nabralo več kot 400 nalog, v katerih so študenti orisali, opisali, fotografirali in natančno premerili kozolce. Po besedah Špele Šubic gre za dragocene dokumente o slovenski kulturni oziroma stavbarski dediščini, ki jih je MAO predal etnografskemu muzeju, kjer so zdaj na razpolago raziskovalcem.

Za svoje delo je Niko Kralj prejel več nagrad, že leta 1962 tudi Prešernovo nagrado. Ustvarjal je skoraj celotno drugo polovico preteklega stoletja, poslovil pa se je leta 2013, star 92 let.

---