Pesnik ve, da bo izgubil vse, a je miren

Za koga so težki časi? Kaj ima umetnik skupnega s “težkimi časi”?

Težina je nova le za tiste, ki jim je bilo nekoč lažje. Kaj je teže kot prenašati blagostanje drugih ob svojem konstantnem vračanju v podzemlje nikakršnih možnosti? (Še posebej kadar ti drugi niso zmožni osnovnih samorefleksij.)

Ne, to ni zavist. Gre za čudenje nad čudenji in neskončen poligon za samospraševanje. Kaj je narobe z mano, da se nič zares ne zgodi? Da se ne premakne telo. Da se ves čas premika le zavest. Kaj bo umetniku zavest, ko mu telo zaostaja ... Kako dolgočasna stara zgodba. Kakšni težki časi, torej? Za koga?

Pesnik si, če ne moreš biti nič drugega. A to ne pomeni, da je vsak lahko pesnik.

Kaja Teržan

Morda za t.i. zainteresirano javnost, ki ob najmanjšem prepihu zapre vrata in okna in ostane doma v svojih velikih hišah treh generacij. Na toplem potem študirajo, kako bodo preživeli, medtem pa trkajo na vrata umetnikom. Ko se napolnijo, gredo dalje urejat svoje življenje.

Medtem pa pesnik ureja svoje zadeve na obravnavah univerzalnega sodišča. Na seje redno zamuja, a prihaja s strastjo in po sili razmer. Ve, da bo izgubil vse, a je miren. Zanj je najmanjši gravitacijski impulz - rešitev. Iz njega ustvarja. Iz njega je. Pesnik si, če ne moreš biti nič drugega. A to ne pomeni, da je vsak lahko pesnik.

---