Nas ponižuje virus ali kdo drugi?
Bolan človek je občutljivejši in ranljivejši od zdravega. Zato je pomembno, kako ga sprejmejo, ko potrebuje zdravljenje. Vstop v zdravstveni dom (ZD), bolnišnico in kliniko pa postaja pravi podvig. Povsod moraš čakati, za začetek kar na ulici! V vrsti - od vhoda na cesto. Podobno je tudi pred lekarnami. Kar vse spominja na neke davne, slabše čase.
Osebni in drugi zdravniki so zaradi korone slabše dostopni in dosegljivi. Tudi ko uspeš priklicati ambulanto in dobiš datum ter uro, sledi čakanje pod vedrim nebom. Ne glede na vročino, mraz, veter, dež in ne glede na počutje ter bolečine. Če imaš srečo, dobiš celo stol. Najprej te neznana medicinska sestra na vratih zasliši. Kadar seveda ne hiti po stavbi, ko komu ureja recept, bolniški list ... Tedaj se soočiš s kom tretjim, včasih z varnostnikom. Ti so v nekaterih ZD in bolnišnicah prisotni zato, ker imajo tudi nasilne in žaljive obiskovalce.
Virus nas vsak dan v koži bolnikov zelo ponižuje. Ponižujoča so tudi slaba navodila in razmere za čakanje bolnikov na preglede.
Ni prijetno neznancu razlagati, kdo si, kako se počutiš, kaj te muči, kam in po kaj greš. Sledi še izpolnjevanje vprašalnika in podpis - garancija, da ne lažeš. Vse to je zaradi koronačasa nujno, kar večina pač vzame v zakup. Zelo težko pa se sprijazniš s tem, da te pustijo bolnega čakati na prostem, čeprav imaš masko in so čakalnice označene ter nihče ne sedi tik ob drugem. Nedopustno je tudi, ko so tisti na vratih vzvišeni in osorni. Pa da ne moreš nikamor na stranišče. Da si izpostavljen vročini ter kmalu mrazu in dežju.
Onkološki inštitut ima sicer tudi zunanja stranišča, a so pogosto onesnažena. V vrstah pod milim nebom stojijo težki rakavi bolniki, ki jih tja organizirano vozijo. Zato so uro, dve, tri prezgodnji in morajo pred vhodom vsaj tako dolgo tudi čakati. Pa tudi na povratek. Brez stolov! Kot tudi pred mnogimi ZD in bolnišnicami.
Bolniki prihajajo nekoliko prej že iz spoštljivosti do zaposlenih in zato, ker vedo, da ni dostojno zamujati. Hkrati se lahko tudi pregled predhodnika zavleče. Zato pogosto za svoje dolgo čakanje - in to zunaj - sploh niso sami krivi!
Tako nas virus vsak dan v koži bolnikov zelo ponižuje. Ponižujoča so tudi slaba navodila in razmere za čakanje bolnikov na preglede. Nihče jim ne omogoči ohlajenih oziroma ogrevanih zračnih, a zavarovanih šotorov s stoli ali kaj podobnega. Tako bi vsaj dostojno dočakali sprejem pri zdravnikih.