Vsega ni kriv le Coleraine

Njegov prihod januarja letos je bila prvovrstna senzacija. Dolgoletni član Juventusa in svetovni prvak z italijansko reprezentanco Mauro Camoranesi je pristal v svežem slovenskem nogometnem prvoligašu Taboru iz Sežane. Camoranesi je prišel iz druge nogometne dimenzije v okolje, ki ga v svoji poklicni karieri, morda z izjemo začetka v rodni Argentini, pozneje ni poznal, delal pa je na stadionu, ki je v primerjavi z evropskimi arhitekturnimi kolosi kot maketa. A niti enkrat in niti z eno gesto ni dal vedeti, da bi ga to kaj motilo. Njegov pristop je bil profesionalen, izkazal se je kot preprost človek, ki ve, kaj dela, in je slab rezultat že v prvem hipu po tekmi pozabil. Če nekaj časa nikakor ni bilo možno ugotoviti, kaj ga je pripeljalo na Kras, pa je zdaj, ko je bil trenerski prestop leta v Sloveniji izpeljan, bolj jasno. Vodil ga je nogometni izziv trenerske uveljavitve. Nedvomno je bilo za Camoranesija to veliko laže uresničljivo v Sežani, kjer ni občutil pravega pritiska, kot ga zdaj čaka v Mariboru.

Pred začetkom nove sezone smo zapisali, da je največja vrednost Tabora njegov trener, ki ga je v minuli prvoligaški sezoni, prvi po 20 letih, umestil na sedmo mesto. Iz Sežane se Camoranesiju zagotovo ne bi mudilo, če bi bilo vse tako, kot mu je bilo rečeno. Očitno pa je glavni pokrovitelj kluba precenil svoje finančne zmožnosti. Za resen klub tudi ni normalno, da v 365 dneh na enak način izgubi dva trenerja z veljavno pogodbo. Tabor je lani 5. septembra podobno zapustil Andrej Razdrh in (neuspešno) odšel reševat Domžale, letos je 4. septembra Maribor odšel reševat Mauro Camoranesi. Za Razdrha je Tabor dobil drobiž, za Camoranesija menda spodoben znesek. Vsaj nekaj.

Iz Sežane se Camoranesiju zagotovo ne bi mudilo, če bi bilo vse tako, kot mu je bilo rečeno.

Najlaže bi bilo reči, da je za sežansko iskanje novega trenerja kriv tisti presneti četrtek, 30. avgusta. Tedaj je irski Coleraine, ekipa nogometnih amaterjev, ki so morali za igranje predkroga evropskega pokala vzeti dopust, izločil Maribor, ki je potem odstavil Sergeja Jakirovića. Zdaj je jasno, da bi se nek Coleraine Taboru v vsakem primeru zgodil. V Sežani bodo predvsem morali premisliti, ali so v klubu vsi opravili svoje delo, kot bi ga morali, pa tudi, če niso naredili prehitrega koraka naprej. Bravo, ki se je v prvo ligo uvrstil skupaj z njimi, je lep zgled organske rasti. Preskakovanje etap razvoja pa še nikogar ni osrečilo.

---

---