Stipe Vincek: “Nismo vsi motoristi divjaki”

Pod sloganom “Stori kaj dobrega zase in za drugega - daruj kri!” so člani Moto kluba Kondor v izolskem transfuzijskem centru pripravili avgustovsko krvodajalsko akcijo, že 30. po vrsti. V desetih letih so skupaj s prijatelji darovali 250 do 300 litrov krvi, ker jo, kot pravijo, raje poklonijo kot puščajo na asfaltu. Tudi sicer prisegajo na dobrodelnost in varno, strpno vožnjo z dvema kolesoma ali več.

 Foto: Osebni arhiv Stipeta Vinceka
Foto: Osebni arhiv Stipeta Vinceka

Njihov prepoznavni obraz je predsednik Stipe Vincek, avgustovska osebnost Primorske. “Imenovanje nam veliko pomeni. Tudi širša skupnost je dojela, da naredimo več dobrega kot slabega in da nismo vsi motoristi divjaki na cesti. Čeprav je takšnih mogoče deset do 15 odstotkov, mečejo slabo luč na vse nas,” odkrito priznava prvi mož.

Kondorji se družijo približno 15 let in skrbijo drug za drugega. Prav to jih loči od nekaterih posameznikov, ki zamenjujejo ceste za dirkalne piste ali poligone. Teh v Sloveniji resda ni, toda s tem ogrožajo sebe in druge.

Vsi avgustovski kandidati

Kandidata za avgustovsko osebnost Primorske sta bila še Ana Jug, ki želi s centrom uporabnih predmetov ljudem približati skrb za čistejši planet, in Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja, ki že tri desetletja ohranja spomin na dediščino soške fronte. Pogovoru s Stipetom Vincekom lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.

(foto: Tomaž Primožič/FPA)

Vožnja z motorjem drugače diši

Leta 2011 so skupaj z zdajšnjim častnim članom Asmirjem Zulićem (ustanovitelj istoimenske avtošole) registrirali moto klub v Izoli in ga pred štirimi leti, ko so dobili prostor ob zadružnem domu v Vanganelu, “preselili” v Koper. Med 62 člani je slaba polovica žensk, boljših polovic članov ali včlanjenih na lastno pest, med najmlajšimi je 19-letni Martin Kandido, najstarejši je 68-letni Jovo Stojnič. V njihovih vrstah sta tudi reševalec Robert Kukolj in upokojeni policijski inštruktor Dario Benčič, od katerega so se veliko naučili o napakah motoristov in pasteh, ki prežijo nanje. Med vožnjo morajo biti osredotočeni in paziti tako nase kot na druge v prometu, včasih tudi na voznike traktorjev in divje živali. “Motorist postaneš šele, ko narediš izpit in prevoziš vsaj 100.000 kilometrov,” so jasni Kondorji. Vincek ima za sabo trikrat daljšo kilometrino, njegov kolega je prevozil celo 1,4 milijona kilometrov. Morda se prav zato zavedajo, da so motoristi izredno ranljivi; ko se prevrnejo, je pogosto od sreče odvisno, kako jo bodo odnesli.

(foto: Tomaž Primožič/FPA)

Kljub temu jih druži ljubezen do adrenalina in svobode, ki jo občutijo brez avtomobilskega “oklepa” okrog sebe. “Vožnja z motorjem drugače diši, povsem drugačna je tudi tehnika vožnje,” pravijo. Ko prižgejo konjičke in se postavijo v cik-cak vrsto (v njej vozijo do cilja, kdo bo na čelu in repu, se vnaprej dogovorijo), jih zajamejo občutki, težko primerljivi s čimerkoli. Na skupnih turah po Evropi naredijo po 2000 kilometrov, pred dvema tednoma se jih je 26 podalo na tridnevni izlet v Prekmurje. Ljudje jim še vedno pomahajo ali jih fotografirajo, ko jih vidijo, hotelirji na območju nekdanje Jugoslavije ali južne Italije, ki so bili še pred slabimi 15 leti polni predsodkov do motoristov, pa jih poslej vabijo, naj jih znova obiščejo. “Nismo agresivni, ne povzročamo nevšečnosti in veljamo za dobre potrošnike. Krompirja in piva ne moremo vzeti s sabo na pot,” na pol za šalo na pol zares pojasnjuje Vincek.

(foto: Tomaž Primožič/FPA)

Za njimi 14 delavnic varne vožnje

Čeprav med vožnjo srečajo voznike avtomobilov, ki ne marajo skupin motoristov, se ne pustijo sprovocirati. “Sicer bi začeli divjati. Raje še naprej vozimo strpno in po pameti,” poudarja Benčič. Ko so pred 14 leti med vožnjo po hrvaškem delu Istre naleteli na krvav prizor z ranjenim italijanskim motoristom na tleh, so se najprej vprašali, kaj bi sami naredili, če bi pripeljali kakšno minuto prej, zatem pa skupaj s policisti, reševalci in gasilci začeli organizirati vsakoletne delavnice varne vožnje. V naši družbi je premalo prometne vzgoje, poudarjata Jesenko Baltak in Almir Vražalič.

Kondorji so se že mnogokrat izkazali; z izolskim Rdečim križem so zbirali hrano za socialno šibke družine in plastične zamaške za zdravljenje hudo bolnih posameznikov. Pomagajo tudi živalim v Obalnem zavetišču in - oblečeni v božičke - vsak december obiščejo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.


Najbolj brano