Kulturni dogodki: trpijo tako izvajalci kot občinstvo

Glasbena industrija je v času epidemije novega koronavirusa med najbolj prizadetimi panogami. V njeno kolesje so poleg glasbenikov in organizatorjev dogodkov vpeti še drugi akterji, denimo tehniki, električarji, lučkarji, oblikovalci. Po nekaterih ocenah se v tem sektorju v Sloveniji obrne za pol milijarde evrov na leto, v kulturnih dejavnostih pa naj bi v Sloveniji delovalo 165.000 ljudi. Organizatorji dogodkov se strinjajo, da si občinstvo kulturnih dogodkov želi in jih pogreša, a hkrati opozarjajo na njihovo negotovo prihodnost, še posebej v jesenskih in zimskih mesecih.

Na začetku zadnjega koncerta v nizu letošnjega Festivala Poletje z biseri, se je kantavtor Drago Mislej Mef pošalil, da “nimamo vsakič razprodanega koncerta, pravzaprav se mi zdi, da je zdaj prvič.” Glede na razpoložljivost prostora na Kapodistriasovem trgu v zgodovinskem jedru Kopra, je namreč organizator festivala Iztok Novak Easy iz Agencije Easy za vsak koncert v prodajo lahko ponudil le 100 vstopnic.

Prevzeli so hrvaški model

Odlok o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji namreč izjemoma določa, da je sicer dovoljeno zbiranje do 500 udeležencev na organiziranih javnih prireditvah, a le pod pogojem, da se lahko zagotovi minimalno varnostno razdaljo med njimi. Ta je po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) meter in pol.

“Nikoli več ne bo tako množičnih festivalov, kot smo jih poznali še lansko leto.”

Simon Kardum, direktor Kina Šiška

“Varna medosebna razdalja 1,5 metra v običajnih življenjskih situacijah nudi zaščito pred okužbo, hkrati pa je primerna tudi za izvajanje in komunikacijo, saj v povprečju pomeni približno dve razdalji odročene roke,” na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila za 1,5-metrsko razdaljo (tako kot Hrvaška), medtem ko v Italiji ali Avstriji zadostuje en meter distance, odgovarjajo na NIJZ. Poudarjajo, da varna medosebna razdalja ščiti nas in našo okolico, z njenim vzdrževanjem pa prelomimo verigo prenosa okužbe z novim koronavirusom preko drobnih kapljic, ki izletijo iz ust ali nosu s kašljanjem, kihanjem, glasnim govorjenjem ali glasnim smehom.

Organizatorji so se prilagodili

Organizatorji prireditev so v letošnjem poletju tako poskrbeli za dostopnost razkužil, deljenje zaščitnih mask na vhodu na prireditveni prostor ter postavitev sedežev na tak način, da je zagotovljena priporočena varnostna distanca. Festival Poletje z biseri se je bil zato primoran v zadnjem hipu preseliti na drugo lokacijo, z vrtov Pokrajinskega muzeja Koper na trg pred Pokrajinskim arhivom Koper. “Brez podpore lokalne skupnosti in pokroviteljev ne bi šlo,” ob tem poudarja njegov organizator Novak, ki je v času epidemije glasbeni sceni pomagal tudi tako, da je kulturne tematike redno uvrščal v svoje delovanje na Radiu Koper. “S temi zgodbami sem živel, v tem času sem opravil kar nekaj intervjujev. Hkrati pa razmišljal, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih in da smo ljudje z rednimi prihodki dolžni, da porinemo sceno naprej,” pripoveduje sogovornik, sicer tudi sam glasbeni ustvarjalec.

“Tudi publika ima pravico do koncertov.”

Tinkara Kovač, predsednica Sindiata glasbenikov Slovenije

Glasbeniki so v nemilosti

Ob tem so svoj delež pristavili tudi glasbeniki, ki so glede na razmere stopili naproti organizatorjem. “Tudi publika ima pravico do koncertov,” poudarja primorska glasbenica in tudi predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, Tinkara Kovač. Kot ocenjuje, je bilo prejšnja leta po vsej Sloveniji 100 glasbenih dogodkov na teden, letos lahko tudi nič. “To pomeni, da nekateri še zdaj ne morejo opravljati svojega poklica,” opisuje Kovačeva, ki si želi, da poklica glasbenika pristojni ne bi dojemali kot hobi. Glasbenica sicer verjame, da so ukrepi vlade dobronamerni, “a če je določenim skupinam onemogočeno delo, je tudi prav, da država poskrbi za njih,” pravi.

Iskanje alternativ

Festival Poletje z biseri sicer ni edini dogodek, ki je letos poiskal nadomestno lokacijo, podobno so denimo storili organizatorji Marezijazza, pa Festivala Burja in še eden, za slovensko Istro tradicionalni festival, Kino Otok. Če so se namreč drugi filmski festivali po Evropi letos odločili, da projekcije filmov izvedejo kar prek spleta, so se v Zavodu Kino Otok podali v iskanje druge rešitve. Prireditev, ki v Izoli običajno poteka v začetku junija, so zamaknili na kasnejši termin ter z iskanjem nadomestnih lokacij (Letni kino Arrigoni in še nekaj lokacij v istrskem zaledju oziroma drugod po Sloveniji) zadostili ukrepom vlade.

“Nevarno je, da bi padli v past in pripravljali dogodke le za izbran krog ljudi, elito, ki je za ogled pripravljena več plačati.”

Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok

Poletje so zvozili

“V letošnjem letu še nekako gre, menim pa, da se bodo težave, negotovosti in stiske začele šele v letu 2021 in naprej. Sem sicer optimistična, verjamem, da obstajajo nevladne organizacije, ki imajo dovolj želja in interesov, da bodo preživele. A problem je širši in je na makro ravni. Menim, da bi morali mi, ki delamo na nivoju kulture, o tem javno več govoriti. Tišina ohranja status quo,” je na nedavni okrogli mizi na temo organizacije dogodkov med epidemijo, ki je v Kopru potekala v okviru Jazz etno funky festivala, dejala Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok.

Nekoliko bolj radikalen pogled je ponudil direktor Kina Šiška Simon Kardum, ki je razmere ob tako imenovanem lockdownu spomladi v Sloveniji opisal takole: “Na moč smo se morali potruditi in oblikovati krizni štab, pripraviti strategije in taktike. Hkrati pa ne razpustiti ljudi, ki so zelo pomembni.”

Kino Šiška je tako sprva, še v času epidemije, našel alternativo v koncertih v veliki dvorani prek aplikacije Zoom, torej z oddaljenim občinstvom, ki je prireditve spremljalo prek elektronskih naprav. Na ta način so vzdrževali tudi finančno kondicijo bendov, saj so gledalci lahko za ogled koncertov donirali. “Šlo je za edinstven primer, saj smo imeli prenose v živo in ne le oglede posnetkov,” ob tem poudarja Kardum. Zadeva jim je odlično uspela, na dogodek so beležili v povprečju 2800 ljudi, ki so spremljali prenos ali si ogledali posnetek. Na ta način so prišli tudi do dragocenih arhivskih posnetkov.

Kaj pa ministrstvo?

Kardum opozarja, da je Slovenija unikum v Evropski uniji, saj lahko ministrstvo za kulturo na podlagi kakršnega koli vsebinskega dvoma zaostri ali omili veljavne ukrepe, ki jih sicer vlada sprejema na predlog svoje strokovne posvetovalne skupine.

“Ministrstvo za kulturo je in bo tudi v bodoče skrbelo za ustvarjalce na področju glasbenih umetnosti, glasbena industrija pa sodi pod resor gospodarskih dejavnosti,” na drugi strani odgovarjajo na kulturnem ministrstvu, kjer opisujejo, da so do sedaj odpravo neposrednih posledic pandemije na kulturo in umetnost omogočali na podlagi nekaterih ukrepov.

Kot prvega navajajo sproščanje omejitvenih ukrepov. “Ministrstvo se na nivoju vladnega usklajevanja ukrepov vseskozi nenehno zavzema za čim prejšnje ponovno izvajanje kulturnih prireditev, vendar pa je to v celoti odvisno od presoje stroke na področju zdravstva, ki je zadnja instanca, ki odloči o tem, kdaj je primeren trenutek za sprostitev omejitev, sprejetih na začetku pandemije,” pravijo.

Nemoteno financiranje

Nadalje na Ministrstvu za kulturo poudarjajo zagotavljanje nemotenega financiranja programov in projektov v okviru javnih zavodov in nevladnih organizacij. “Ministrstvo je v času epidemije vsem javnim zavodom zagotavljalo nemoteno financiranje na podlagi dvanajstin. S tem je omogočilo, da so vsi javni zavodi, tudi na področju uprizoritvenih in glasbenih dejavnosti, lahko kljub izpadu prihodkov v čim boljši kondiciji, tako da lahko ob začetku nove sezone začnejo normalno delovati,” opisujejo in dodajajo, da je ministrstvo prav tako nemoteno izplačevalo sredstva na podlagi pogodb z večletnimi programskimi in projektnimi izvajalci iz vrst nevladnih organizacij na obeh področjih in jim s tem omogočilo normalen ponoven zagon delovanja.

Hkrati so na kulturnem ministrstvu spomnili, da so bili v okviru protikoronskih paketov vsi delodajalci, ki delujejo na področju kulture, upravičeni do 80 odstotkov povračila za stroške dela vsem zaposlenim. “S tem je bilo omogočeno ohranjanje delovnih mest, kar je ključnega pomena tako z vidika zagotavljanja socialne varnosti kot z vidika ustvarjanje normalnih pogojev za čimprejšnji in čim lažji ponovni zagon dejavnosti na področju kulture,” pravijo. Ne nazadnje pa so omenili tudi finančno pomoč samozaposlenim, ki sta jim bila namenjena dva ukrepa: temeljni mesečni dohodek in odpis prispevkov. “S preklicem epidemije in postopnim sproščanjem dejavnosti sta ukrepa prenehala, saj je šlo za izreden ukrep sredi pandemije, ki je ljudem skušal olajšati najhujše čase. S sproščanjem ukrepov pa je prišlo do ponovnega zagona dejavnosti, ki omogoča normalno delovanje,” dodajajo na ministrstvu.

Ideja o kulturnem bonu

Niso pa odgovorili na naše vprašanje, kaj ministrstvo za kulturo meni o uvedbi tako imenovanega kulturnega bona, ki bi deloval na podoben način kot turistični boni. Kot je slišati, so temu ukrepu naklonjeni na gospodarskem ministrstvu, medtem ko predloga ni podprlo prav kulturno ministrstvo.

A izkušnje, prav tako pa javna raziskava, ki jo je Kino Šiška opravil skupaj z Gledališčem Glej, kažejo, da je občinstvo kulturnih dogodkov še kako željno. “Sam vedno verjamem v občinstvo,” pravi Kardum, ob tem pa poudarja hkratni umetniški doprinos in zaščito s strani uradnih inštitucij.

Konec množičnih festivalov

“Kljub temu, da si naši oboževalci zelo želijo poslušati bende s celotnega sveta, se to nekaj časa še ne bo zgodilo,” vseeno opozarja direktor Kino Šiške. Te velja predvsem za glasbeni sektor in nekoliko manj za gledališča, “a vsi tisti, ki smo vpeti v mednarodna omrežja in odvisni od produkcije tujih izvajalcev, pa tudi tujega občinstva, ki je prihajalo na naše koncerte, smo v totalni buli, ko govorimo o dogodkih, ki naj bi se dogajali skozi jesensko in zimsko depresijo.” Največji optimisti stavijo na naslednje poletje, a Kardum ob tem opozarja, da gre za optimistično prognozo. “Nikoli več ne bo tako množičnih festivalov, kot smo jih poznali še lansko leto.” Sami so morali zaradi znanih težav s prehajanjem meje že poleti odpovedati koncerte na letnem vrtu, kjer naj bi nastopili glasbeniki iz Bosne in Hercegovine pa tudi iz Hrvaške.

“Tujih bendov ne bomo videli vsaj do spomladi naslednje leto, pa še zanje bo treba brskati po produkciji srednjeevropske regije,” napoveduje Kardum. Največji projekt Kina Šiška, Festival Ment z 80 glasbenimi skupinami in 600 delegati iz tujine, se bo moral temeljito preformatirati. Z začetka februarja ga bodo organizatorji prestavili na junij. “Omejevanje zunanjih lokacij se da veliko lažje prenašati, kot tistih v notranjosti,” ob tem komentira Kardum, ki hkrati napoveduje, da bo prava preizkušnja za organizatorje kulturnih dogodkov obdobje po oktobru, ko se bodo selili v notranje prostore. Kot predvidevajo v Kinu Šiška, bi jim NIJZ po zdaj veljavnih ukrepih odobril soglasje za dogodek s 106 poslušalci, kar je le desetina siceršnje kapacitete njihovih prostorov. Ob tem velja dodati, da morajo organizatorji določenih dogodkov pridobiti pozitivno mnenje NIJZ, za katerega morajo ne glede na odgovor plačati 30 evrov.

Negotova prihodnost

Vprašanje, ki se postavlja za prihodnost je, koliko bodo ljudje pripravljeni plačati za pretakanje spletnih prenosov. Kardum namreč meni, da je edina prava rešitev za jesensko in zimsko obdobje v kombinaciji digitalnih in analognih dogodkov. Hladnikova ob tem opozarja na nevarne pasti omejitev: “Nevarno je, da bi padli v past in pripravljali dogodke le za izbran krog ljudi, elito, ki je za ogled pripravljena več plačati.”

“Dejansko je to vedeževanje,” o prihodnosti kulturnih dogodkov pravi tudi Iztok Novak. “Moramo pa vsi akterji stopiti skupaj in opozarjati na nesmisle in enake vatle,” poudarja in dodaja: “Poskrbeti moramo za to, da bo publika dobila, kar si zasluži. Ker ko bo enkrat odšla, bo zelo težko prišla nazaj.”

---