Slovenski narod je vse starejši
V Ankaranu je v nedeljo, 30. avgusta 2020, potekalo omizje Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in inštituta za evropske študije Wilfried Martens Centre iz Bruslja.
Na omizju, ki sta ga z otvoritvenim nagovorom odprla Sandra Pasarić, sodelavka Martens Centre in Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca, so kot uvodničarji sodelovali Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP in Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Uvodničarji in sodelujoči v publiki so v dialogu iskali smernice za reševanje pereče problematike, ki je posledica desetletja zanemarjanja sistemskih rešitev, in je ob trenutni starostni strukturi pripeljala do stanja, ko je veliko ljudi med nami osamljenih in zaskrbljenih, kako bodo preživeli jesen življenja, in se mnogi počutijo nepotrebne, odrinjene. Mladi so na drugi strani nesigurni, kaj bo prinesla prihodnost, težko pridejo do stanovanja, do dobrih in stabilnih zaposlitev, ki bi jim omogočale samostojnost, zato se ne odločajo za družine. Poleg tega postaja zanje vse bolj zanimiva tujina, kjer vidijo več priložnosti.
Janez Sušnik: Demografija se lahko rešuje le s pomočjo dialoga med starejšimi in mladimi.»Mladi morajo verjeti v prihodnost, zato je treba še veliko narediti,« je dejal in pri tem izpostavil problematiko prekarnih zaposlitev, pomanjkanje stanovanj za mlade in nujnost gospodarske rasti ter ozaveščanja mladih, da morajo tudi sami poskrbeti zase in da nič ne pade z neba.
Anja Fortuna: Mladi nismo slišani. Predsednica MSS je poudarila, da se mladi zavedajo demografskih izzivov, zdi pa se jim, da so s strani politike premalo slišani. Pereča je tudi problematika preseljevanja mladih s podeželja v mesto, kar je tudi vseevropski problem, katerega razlog ni kakovost življenja, temveč višji življenjski standard. Rešitev vidi v razvoju delovnih mest z višjo dodano vrednostjo na podeželju.
Franc Bogovič: Vsaka modra in odgovorna politika bo v prvi meri upoštevala demografske trende in stavila na svoje gospodarstvo s pravo družinsko politiko. Dodal je, da so najboljša socialna politika delovna mesta in zaposleni ljudje. Predstavil je koncept Pametnih srebrnih vasi, ki prinaša dobro prostorsko in organizacijsko zasnovo bivanjske skupnosti za starejše z dolgotrajno oskrbo.
Mag. Monika Kirbiš Rojs: V Sloveniji smo mojstri navad, analiz in strategij, znamo jih napisati cel kup, ko pa pride do konkretnih akcij, smo pa precej šibki. Predstavila je ukrepe znotraj novega obdobja kohezijske politike ter dodala, da je epidemija Covid-19 tudi na področju kohezijske politike precej stvari obrnila na glavo, in zato bo še pomembneje, da bodo ukrepi hitri in učinkoviti.
Alojz Kovšca: Obrtništvo in kmetstvo nista samo delo za zagotavljanje virov za življenje, pač pa sta način življenja. Pomembno je, da imata v prihodnje dobre možnosti za razvoj. Od tega bo v pomembnem delu odvisna tudi prihodnja demografska slika pri nas. V nagovoru je poudaril tudi, da ne smemo izolirati demografskih problemov, ker so v tesni korelaciji zlasti z ekonomskimi vprašanji in regionalizacijo.
Wilfried Martens Centre for European Studies
