Vino: Vipavska rebula (Vipava 1894)

Vipavska rebula (Vipava 1894), suho belo kakovostno vino ZGP, letnik 2018, 12,5 % vol. alk., Vipava 1894, cena: 19,90 evra (v kleti)

Lastniki nekdanje vipavske zadružne kleti v zadnjem času predstavljajo številne novosti. Liniji vin Lanthieri so dodali še Terase. V njej so karakternejša vina iz grozdja z izbranih leg, s katerimi nagovarjajo zahtevnejše ljubitelje.

Najnovejša polnitev iz kleti, v kateri vina pridelujejo iz grozdja iz vinogradov približno 350 kooperantov, sodi v slogovno nišo, v kateri veliki pridelovalci doslej načeloma niso bili prisotni, a letošnja jesen prinaša precejšnje spremembe. Gre za macerirano rebulo, torej oranžno vino. Kmalu po trgatvi tovrstno vino napovedujejo tudi v Kleti Brda, kjer so resnici na ljubo že doslej ponujali vino tega sloga, motnik, pridelan po stari tradiciji in hranjen v odimljenih sodih.

Rebula je dobro udomačena na Vipavskem, vendar je sortnih polnitev manj, intenzivneje je prisotna v belem vipavcu. Oranžna rebula iz Vipave je iz grozdja z leg nad Slapom in Branikom. Maceracija s spontano fermentacijo je potekala dva tedna v odprtih kadeh, sledil je nežen stisk, po sklenjeni fermentaciji je vino do nedavnega stekleničenja na drožeh zorelo v 500-litrskih sodih.

V kozarcu je bistro, intenzivnejše zlato rumene barve z jantarnimi odsevi. Cvetica je prijetna in dokaj intenzivna, po zrelem in sušenem rumenem sadju, po beli slivi in meloni, tudi po tropskem sadju, pa po sredozemskih zeliščih, konici svinčnika in malenkost po karameli.

V ustih je vino suho in sočno, svežina in ekstraktnost se lepo dopolnjujeta. Vino je prijetno kremasto, odhod pa kar dolg, mandljast, svež, zaznavno mineralen in povsem na koncu prijetno taničen.

Okusno, strukturno in harmonično oranžno vino. Vstop velikih kleti v nišo, ki je bila doslej v domeni butičnih pridelovalcev, po eni strani potrjuje pravilno usmeritev vinarjev v regiji k vinom, ki so v zadnjih letih vznemirila iščoči del vinskega sveta, po drugi pa spodbuja k razmislekom in razpravam o profilu vin, s kakršnimi lahko Primorska utrjuje podobo in prepoznavnost na svetovnem vinskem zemljevidu.

Še opomba ob morebitni razpravi: v Gruziji imajo tudi velike kleti oddelek s kvevri (amforami), kar je pomembno prispevalo k popularizaciji tovrstnih vin in manjših gruzijskih pridelovalcev.

---