Ustvarjalno tudi med počitnicami
Pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju s številnimi partnerji že od leta 1967 za mladino organizirajo poletne raziskovalne tabore in ustvarjalne poletne šole s področij naravoslovja in tehnike, v okviru katerih mladi poučno in ustvarjalno preživijo poletne počitnice. Štirje tabori so minuli teden potekali tudi na Primorskem.
Na poletnih aktivnostih pod skupnim nazivom Mladini prijazna zna-nost udeleženci taborov niso počivali, saj so bili njihovi dnevi zapolnjeni z ustvarjalnimi in raziskovalnimi dejavnostmi, mladi pa so med novimi prijatelji teorijo iz šolskih klopi v sproščenem vzdušju preverjali tudi v praksi. “Mladim želimo približati veščine raziskovalnega dela in znanstvenega pristopa k reševanju problemov, ustvarjalne poletne šole pa so namenjene dodatnemu usposabljanju in razvijanju spretnosti. Mladim ponujamo dodatno možnost za pridobivanje znanja in razvijanje lastnih sposobnosti,” poudarjajo v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije.
Logika in računalništvo letos prvič v Novi Gorici
Poletno šolo logike in poletni tabor računalništva, ki se vsako leto selita po Sloveniji, so letos prvič organizirali v Novi Gorici. Mladi od 13 do 17 let so znanje osvajali v novogoriškem dijaškem domu, kjer so bili tudi nastanjeni. “Čez ves teden potekajo delavnice, ki jih pripravimo mentorji z različnih področij logike in lingvistike. Imeli smo tudi dve strokovni predavanji, dneve pa zapolnimo še s športnimi, plesnimi in zabavnimi aktivnostmi ter tekmovanjem med računalničarji in logiki,” nam je ob obisku povedala ena od štirih mentoric v poletni šoli logike Doris Keršič.
Logično razmišljanje je urilo 27 mladih iz vse Slovenije, ki so bili razdeljeni v več skupin. Sedemnajstletna Zala Kresse iz Laškega je bila v šoli logike že petič. “Všeč mi je, ker tukaj delamo posebne naloge, ki so predstavljene na zabaven način. Znanje mi bo prišlo zelo prav, saj logiko lahko uporabljamo v vsakdanjem življenju,” je povedala. Petnajstletni Miha Kosanc iz Ljubljane, ki je bil v tej šoli tretjič, pa nam je zaupal, da na delavnicah dobivajo težje naloge kot v šoli in lepo nadgrajujejo šolsko znanje. “S prijatelji se vedno zmenimo, da pridemo skupaj, in tako imam tukaj tudi dobro družbo, s katero se v prostem času zelo zabavamo,” je še povedal.
Tudi v poletnem taboru računalništva v Novi Gorici, ki se ga je udeležilo 26 mladih, med njimi le dve dekleti, ni bilo dolgčas. Udeleženci iz vse Slovenije so namreč izdelovali pri mladini zelo priljubljene računalniške igrice. “Pri delu nismo vezani na šolo, mladi pridejo z željo po dodatnem znanju, mi pa jim ga poskusimo dati. Prestavimo, kako računalništvo deluje, torej ne samo, kako se igrice igra, ampak kako se jih ustvari. Vsak si izbere svoj projekt in ga pripravlja, mentorji pa jim stojimo ob strani in jih vodimo, dajemo nasvete,” je naštel eden od štirih mentorjev na računalniškem taboru v Novi Gorici Jaka Konda.
Da mladina ne bi bila stalno za računalnikom, so organizirali tudi popoldanske aktivnosti, denimo obmetavanje z baloni in razne druge igre. “Prvič sem na tem taboru. Po spletu sem iskal poletne šole, da se ne bi v času počitnic dolgočasil, in sem se odločil za računalništvo oziroma programiranje, ker me to najbolj zanima. Veliko sem se naučil, prej sploh nisem znal programskega jezika. Tudi družba je super, imam super cimra in soseda, tako da se zelo zabavamo,” je bil nad računalniškim taborom navdušen trinajstletni Andraž Matoš iz Dolenjskih Toplic.
Mladi fotografi v Trenti
Mateja Ritlop iz Ljubljane se je poletne delavnice popotne fotografije, ki je v Trenti potekala od 16. do 22. avgusta, udeležila drugo leto zapored: “Na delavnici nas je bilo deset srednješolcev iz vse Slovenije, pet jih je prišlo prvič. Hitro smo se prijateljsko povezali. Med nami je bil tudi fant, ki se je z družino priselil iz Ukrajine. Pomagali smo mu pri slovenščini in razumevanju tematike.“ Zadovoljna je z nadgradnjo znanja o fotografiranju: “Mentor Iztok Bončina na novince prenaša osnovno znanje, ostalim pa nalaga dodatne naloge, na osnovi katerih dopolnjujemo znanje. Je odličen mentor, vzdušje je prijetno in sproščeno,” mnenje udeležencev tabora deli Mateja, ki bo v prihajajočem šolskem letu obiskovala drugi letnik srednje grafične in medijske šole v Ljubljani. “Na taborih sem pridobila ogromno znanja, ki mi pomaga pri rednem šolanju,“ je zadovoljna. Odloča se za smer fotografija, po zaključku šolanja pa bi tudi sama rada mlade poučevala o skrivnostih fotoaparata.
Udeleženci tabora so spali v Domu Trenta, domačini so jih, kot že minulih pet let, odkar potekajo delavnice v Trenti, gostoljubno sprejeli. Mladi so dopoldne spoznavali zakonitosti fotografije: fotoaparate, objektive, zakaj je pomembno stojalo, “modne” dodatke v fotografiji, najboljše merjenje svetlobe, primerno osvetlitev. Učili so se, kako najti ostrino, kakšne so kreativne zmožnosti zaslonke in časa, kako prilagoditi ISO, zakaj je pomemben kontrast, kako ujeti gibanje ... Spoznavali so osnove kompozicije. Na terenu so “lovili” najrazličnejše motive. “Kljub temu, da je dva dni deževalo in je bilo precej hladno, smo zadovoljni, saj je prav v deževnem vremenu lahko svetloba zelo lepa, kot nalašč je za portrete. Tudi z mojim povprečnim fotoaparatom je dobro uspelo. Delamo izključno z digitalnimi, analogni so pa zanimivost,” je pojasnila Mateja. Skupaj s kolegi je pohvalila mentorja, ki jih je veliko naučil o tem, kako naj izkoristijo svetlobo.
“Mladi prihajajo na te tabore z različnim predznanjem. Običajno nas je sicer do 15, zaradi koronavirusa je letošnja skupina manjša. Delali smo zelo intenzivno, hkrati smo se prijetno imeli. Šli smo do izvira Soče, po Soški poti, motive smo ujeli tudi v koritih Mlinarice,” pripoveduje mentor Iztok Bončina.
Mladi niso srkali le znanja o popotni fotografiji, temveč o najrazličnejših motivih. Mentor jim je predstavil fotografiranje rastlin, živali in ljudi. “Naučili smo se, kako na najboljši način fotografirati rože, trave, drevesa in ostale rastline. Pokukali smo v svet bližinske makro fotografije. Spoznali smo fotografiranje najrazličnejših živali, od ptic, žuželk in divjih živali do domačih ljubljenčkov,” so navdušeno pripovedovali dekleta in fantje. Medsebojno so vadili najboljše profile portretov v lepi svetlobi in iskali zanimiva ozadja. Tudi kakšnega domačina so ujeli v objektiv. Seznanili so se s fotografiranjem portretov v profesionalnem fotografskem studiu. Bončina jim je razkril, zakaj so pri portretu pomembne oči in kako naj jih poudarijo. Spoznavali so osnove fotografiranja arhitekture, denimo, kako ujeti lepo perspektivo ulice, kako najti atraktivne izreze tradicionalne gradnje in podobno. Teden je še prehitro minil in že se je bilo treba posloviti z obljubo, da se bodo prihodnje leto vrnili.
Dekleta so ustvarjala ob reki Rižani
Idilična dolina reke Rižane, natančneje lokacija nekdanjega turističnega kompleksa Pri bobrih, pa je gostila prvo poletno šolo dekorativnega ustvarjanja. Enajst osnovnošolk od 7. do 9. razreda je spoznavalo program Dekanske šole. Gonilna sila te akademije klasičnih dekorativnih umetnosti, ki že leta deluje v slovenski Istri, je mojster Ivo Kisovec. Presenetil ga je vedoželjen odziv deklet, ki jim je skupaj z ostalimi mentorji predajal znanje o ohranjanju in uveljavitvi dekorativne umetniške zapuščine.
“Mojster dekanske šole mora imeti sposobnost združiti vse tehnike posameznih disciplin v eno, povezovati tehnike z obdobjem in stilom, združiti mora sposobnost kamnoseka, tesarja, arhitekta in umetnika,” pravi Kisovec. V udeleženkah poletne šole je prepoznal talentirane bodoče dekorativne umetnice, ki jih po njegovem prepričanju velja vzgajati in usmerjati.
“Sam sem samouk, zato mislim, da je skrajni čas, da začnemo vzgajati novo generacijo. Sčasoma bomo naredili ožji izbor kandidatov, ki jih bomo tudi v prihodnje spremljali in šolali,” napoveduje. Veseli ga, da so nekatere že napovedale, da se bodo prihodnje leto zopet vrnile, ker želijo nadgraditi pridobljeno znanje. Dekleta so ustvarjala unikatne izdelke z različnimi tehnikami. Kamen, steklo, les, opeka, mozaiki, sestavljanke, keramika, sodobni materiali, barve, veziva, pigmenti, lepila ... so pet dni krojili njihov vsakdan in domišljiji pustili prosto pot. Izdelki, ki smo si jih ogledali ob našem obisku, so pričali o potencialu mladih deklet in originalnem pristopu. “Želeli smo jih spodbuditi k raziskovanju zgodovine, k iskanju drugačnosti, vpletanju svojih lastnih želja in emocij. Nekatere umetnine so me pustile odprtih ust,” je zadovoljen Kisovec.
Poleg Kisovca so mlade udeleženke usmerjali še akademski slikar Dime Lozanoski, akademska slikarka in restavratorka Mateja Krošel, akademska slikarka in restavratorka Ana Šerbelj, akademska slikarka Tina Kraljič, Žiga Kisovec, Mateja Štakul in Rok Grželj. Skupaj z mentorji so udeleženke izdelale tudi temeljni kamen za novo stavbo Dekanske šole, ki jo bodo prihodnje leto začeli graditi na tamkajšnji lokaciji. Kamen, ki je verodostojna kopija istrskega peščenjaka, vsebuje vse elemente dekorativne umetnosti, s katerimi so se seznanile pri ustvarjanju v poletni šoli. “V petih kanalih so predstavljene zbirke tehnik in znanj Dekanske šole. Skupaj z našimi podpisi bo temeljni kamen ostal trajen spomin na prvo poletno šolo, ” pravi Kisovec. Dekleta so bila ves čas v stiku z naravo, saj so bile nastanjene v šotorih v bližini delavnice, tik ob ribogojnici, kjer so jim vsak večer delali družbo taborniki.
Petnajstletno Nino Šobar iz Ljubljane je pritegnilo zlasti ustvarjanje mozaikov. “Vsakemu, ki je po duši umetnik, bi priporočala obisk te poletne šole. Pridobila sem veliko novih in dragocenih izkušenj. Mentorji so bili odlični. Tudi v prihodnje se nameravam posvetiti umetniškemu področju,” pravi. Njena vrstnica Sara Runtas Potočnik iz Jevnice doda, da je bila šola nad pričakovanji. “Naučila sem se oblikovati z novimi materiali. Posvetila sem se zlasti mozaiku in glini. Prihodnje leto se seveda vrnem,” napoveduje.
Tudi dvanajstletno Ano Lucijo Lesar iz Ljubljane je očarala tehnika mozaika, predvsem pa dejstvo, da jih niso omejevali pri ustvarjanju. “Bili smo zelo svobodni in to mi je bilo všeč,” pravi. Trinajstletna Ines Kisovec, vnukinja mojstra Dekanske šole, pa je podlegla čarom gline. “Gnetenje, oblikovanje. Pritegne me vse, kar je povezano s tem materialom,” pravi.
Podpornik poletne šole je bil koprski podjetnik Valter Krmac, ki je pred meseci kupil propadajoči motel Paradiso v Rižani. “Zelo sem zadovoljen, ko vidim, kakšno pozitivno energijo širi Kisovec. Mislim, da je bil ustvarjalni teden zelo spodbuden za otroke.”