Boris Pahor: “Učiti bi se morali pri naravi”

Danes 107. rojstni dan praznuje pisatelj, ki se je zoperstavil trem enoumjem, z ostro besedo pa ne prizanaša niti današnjemu brezumju. Borisa Pahorja smo včeraj poklicali na njegov dom nad rodnim Trstom.

Borisa Pahorja, ki je bil pred 100 leti kot otrok priča požigu 
Narodnega doma v Trstu, sta prejšnji mesec odlikovala  predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Foto: Emil Grbac
Borisa Pahorja, ki je bil pred 100 leti kot otrok priča požigu Narodnega doma v Trstu, sta prejšnji mesec odlikovala predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Foto: Emil Grbac

KONTOVEL > V minulih dneh se je pri Borisu Pahorju zvrstilo že več obiskovalcev, na Kontovelu se je oglasil tudi Drago Jančar. “Čestital sem mu za avstrijsko državno nagrado, ki jo je prejel pred kratkim. Bil je še mlad fant, šele začel je pisati, ko je postal moj prijatelj. V meni je prepoznal ponosnega človeka, zavzetega za slovensko identiteto,” pravi Pahor in pojasni, da je Jančarja na obisk povabil Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, Pahorjev prijatelj, pred tremi leti zaslužen za postavitev spomenika v ljubljanskem parku Tivoli.

V delegaciji je bil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. “Boris Pahor predstavlja vzor narodne pripadnosti in življenjske pokončnosti. Njegova ljubezen do slovenstva in slovenskega jezika nas globoko navdihuje in zavezuje,” so njegove besede povzeli na spletni strani ministrstva.

Boris Pahor

pisatelj

“Nihče na svetu ne bi smel biti ne lačen ne žejen. Pridelamo dovolj hrane za vse, samo bogatini bi morali svoje milijarde deliti z drugimi.”

“Svet gre v remengo!”

Kolikor zmore, Pahor še spremlja tako domačo kakor svetovno politiko. Pravi, da bi Janezu Janši tudi levica morala dati priložnost kot predsedniku vlade. In pot, po kateri stopa svet, ga prav nič ne veseli. Že pred tremi leti je na praznovanju 104. rojstnega dne v izolski knjigarni Mladinske knjige dejal, da gre vse samo na slabše. Odtlej ni dobil razlogov za spremembo ocene, nasprotno: “Svet gre v remengo! Upam, da se bodo ljudje spametovali. Kapitalisti so spoznali, da lahko mikrob uniči polovico Evrope, in so prispevali milijarde za razvoj cepiva. Vojne pa so najslabša možnost, uničile bodo človeštvo. Morda bo že prej na Zemljo treščil kak meteorit, tako da bosta potem na njej samo morje in zemlja, ki ju bo grelo sonce. Svet brez človeka. Morda pa se bo del človeštva vendarle rešil in začel ravnati pametneje. Ne bo uničeval planeta in gradil zaporov, ne bo vojn ... O tem sem govoril v Evropskem parlamentu. Povedal sem, da bi na svetovnem kongresu, kakršnega smo namenili poskusom varovanja zraka, morali poiskati tudi način življenja, ki ne bo samo v imenu smrti, zaporov, vojn, raznih aleksandrov, napoleonov, hitlerjev ... Diktatorji skušajo človeštvo prepričati, da so prav oni rešitev. A niso!”

Pa vendar po Evropi demokracijo izpodrivajo avtoritarni režimi: na Poljskem, Madžarskem, v Belorusiji ... “In v Rusiji!” vzklikne Pahor. “Putin hoče imeti Ukrajino in bo naredil vse, da jo dobi.”

Obračunati moramos preteklimi zablodami

Pred več kot pol stoletja je Pahor v Nekropoli zapisal: “Nastopila bo, se mi zdi, dolga doba, ko se bo človeštvo razšlo in si spet poiskalo zelenja in gozdov in rek; in takrat bo v miru in tišini obračunalo z vsemi preteklimi zablodami.” Ali in kdaj bo ta čas nastopil, še ni jasno, a pisatelj vztrajno ponavlja, kar je tudi včeraj v našem pogovoru poudaril pred slovesom: “Nihče na svetu ne bi smel biti ne lačen ne žejen. Pridelamo dovolj hrane za vse, samo bogatini bi morali svoje milijarde deliti z drugimi. Vsi bi morali poslušati jezik narave, se pri njej učiti spoštovanja življenja in se upirati vsemu, kar življenju škodi.”


Najbolj brano