Žlikrofi tudi s sladoledom

Kulinarična igra z omakami - vse do sladoleda - je navdušila na tradicionalnih idrijskih žlikrofih. Sobotni praznik najbolj slavne rudarske jedi iz lokalnih sestavin so mladi organizatorji v prostranem parku Mejca, navkljub več tisoč jedcem, brez težav pripravili ob upoštevanju navodil v prid varovanja zdravja in kot vedno z ekološko razgradljivim priborom.

Praznik žlikrofov je Mladinski center prvič pripravil v parku Mejca, 
nekdaj - in  morda spet -  najbolj priljubljenem prireditvenem 
prostoru v Idriji.   Foto: Saša Dragoš
Praznik žlikrofov je Mladinski center prvič pripravil v parku Mejca, nekdaj - in morda spet - najbolj priljubljenem prireditvenem prostoru v Idriji.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “Imam pripombo. Spremljevalci so mi pojedli najboljše žlikrofe. Šalo na stran. Vsi žlikrofi s pestrim naborom omak so odlični. Če bi moral izbirati, so mi najbolj všeč veganski z omako tartufov,” je po pokušini ocenil prvi gost praznika idrijskih žlikrofov, predsednik republike Borut Pahor. Skupaj z županoma občin Cerkno in Idrija Gašperjem Uršičem in Tomažem Vencljem mu je pritrdilo še več tisoč obiskovalcev v ponovno odkritem, prostranem parku Mejca.

Predsedniku Borutu Pahorju (v spremstvu poslanca Sama Bevka in županov Tomaža Venclja in Gašperja Uršiča) so bili najbolj všeč veganski žlikrofi z omako iz tartufov. (foto: Saša Dragoš)

Drejc Kokošar, organizator praznika idrijskih žlikrofov

“Edina sladka skrb, ki jo imamo skupaj s ponudniki žlikrofov: ali bodo zaloge zdržale do večera?”

Priloge od običajne bakalce do sladoleda

“Vse nam gre na roke - od obiskovalcev in prostora do vremena. Edina sladka skrb, ki jo imamo skupaj s ponudniki žlikrofov, je: ali bodo zaloge zdržale do večera?” v smehu povedal organizator Drejc Kokošar.

Sodelovali so vsi proizvajalci, ki imajo za žlikrofe pridobljen certifikat zajamčene tradicionalne posebnosti. Ta zagotavlja, da so žlikrofi izdelani po predpisanih postopkih, z obliko in lokalnimi sestavinami, ki so jih uporabljale nekdanje gospodinje. Torej iz testa iz moke, vode in jajc iz bližnjih mlinov, potokov in domačih kokošnjakov. Kroglice iz doma pridelanega krompirja, začimb in pri sosednjih kmetih kupljenih ocvirkov. Tudi za tradicionalno prilogo bakalco - divjačinski golaž - se je v gozdovih vedno našlo meso.

Tokrat so bakalco tekmovalno kuhali člani lovskih družin. Ker Mladinski center na praznik vabi, rekoč, da je vredno spoznati jed, ki iz tradicije prehaja v sodobnost, so ponudniki dodali še več deset omak iz množice zelišč, zelenjave in mesa, organizatorji pa so vse skupaj začinili z množico spremljajoče ponudbe.

Gostišče Barbara je običajnim gobjim omakam dodalo tartufe. Znani primorski kulinarik Črt Butul je posušene paradižnike in dimljen sir “začinil” z rmanom. “Rman sem nabral kar na travniku nad Mejco, sir sem kupil pri tukajšnjem kmetu ...” je tudi Butul z izdelovalci Irma z Vojskega ostal lokalen.

Primorski kulinarični mojster Črt Butul je navdušil z omako iz dimljenega sira, posušenega paradižnika in rmana. (foto: Saša Dragoš)

Najbolj nenavadno omako - sladoled - so v sodelovanju s slaščičarno Gabron ponudili Žigonovi.

Omaka iz sirno jogurtovega sladoleda je bila najbolj nenavadna med množico inovativnih omak k tradicionalnim žlikrofom. (foto: Saša Dragoš)

Kar ostane živo stoletja, mora biti dobro

Sladoled je bil iz mlečno-slanih sestavin in se je z žlikrofi zlil v popolnost. “Pokusil sem žlikrofe s tartufi. Vedno ko pridem v Idrijo, se odločim za žlikrofe z gobjimi omakami. Žlikrofi so specialiteta več stoletij. Kar tekne že toliko časa, mora biti dobro,” je ocenil Gorazd Skrt z Mosta na Soči.

“Čestitam ob prazniku idrijskih žlikrofov, delu kulinarične tradicije. Obiskujem kraje po Sloveniji in se veselim, kako dobro tradicijo vpeljujemo v prihodnost - zase in za turiste. Sočasno pa dokazujemo, da smo radi drug z drugim, da si pripadamo in da tega kljub spoštovanju zdravstvenih ukrepov ne opuščamo,” je množico zbranih pozdravil predsednik Pahor.


Najbolj brano