Jabolka so za mlade tudi poslovna priložnost

Spomladanska ustavitev javnega življenja zaradi epidemije je za tri mesece povsem ustavila tudi prodajo jabolčnega soka, ki ga proizvajajo na kmetiji Pečar v Prešnici. A je hkrati dala tudi pospešek mladi generaciji, ki je prevzela kmetijo s 30-letno tradicijo. Pripravili so zemljo za nov nasad in “teren” za novo pijačo, cider, ki ga bodo predstavili jeseni.

PREŠNICA > Po 30 letih je Branko Pečar iz Prešnice lani sadjarsko kmetijo prepustil sinu Boštjanu in hčeri Maji. “Naša družina se je s sadjarstvom 30 let ukvarjala poleg služb, popoldne. Prišli smo do točke, ko tako ni šlo več naprej,” pravita. Čeprav sta rasla med jablanami, nista načrtovala, da se bosta kdaj z njimi poklicno ukvarjala. On je namreč strojnik, ona pa fizičarka, oba sta imela službi v Ljubljani. Zdaj je Boštjan zaposlen na kmetiji, Maja pa ostaja še delno zaposlena na Pedagoški fakulteti. “Med delom v sadjarstvu sva spoznala, da sva kompatibilna; jaz pokrivam organizacijski in trženjski del ter dokumentacijo, on pa skrbi za fizično delo in je idejni vodja,” našteva Maja. In vsaj eno idejo sta iz jabolk že začela iztiskati v nov produkt - cider.

Pečarjevi v svoje nasade vsako leto vlagajo - uredili so namakanje, zaščitne mreže, sadijo mlade jablane, jeseni bodo sadovnjak razširili še za en hektar. (foto: Helena Race)

Nekoč žvižguc, danes bolj prefinjen cider

Ta gazirana pijača iz fermentiranega jabolčnega soka z nizko vsebnostjo alkohola je pri nas dokaj neznana, v tujini, predvsem v Angliji in Franciji, pa zelo priljubljena. Pri nas je ponudba omejena na nekaj uvoženih komercialnih blagovnih znamk in na nekaj domačih različic, ki pa še niso množično dostopne. Povpraševanje po lokalih pa je kar veliko, ocenjujeta, predvsem po mestih, med tujci in med mladimi.

V Brkinih so že nekdaj pili jabolčno vino, ki so mu pravili žvižguc. Cider je njegova bolj prefinjena in dodelana različica, ki Majo in Boštjana že dolgo navdušuje, zadnji dve leti pa se trudita, da bi se z njo v prihodnosti tudi poslovno ukvarjala. Ustvarjata cider iz lastnih jabolk, brez dodatkov, prve stekleničke bosta na trg poslala jeseni. Trenutno pripravljata blagovno znamko.

Boštjan Pečar (foto: Helena Race)

Še najteže je dobiti obdelovalno zemljo

Medtem pa delata za prihodnost. Pečarjevi obdelujejo 3,6 hektarja sadovnjakov, zdaj pripravljajo še dober hektar novih površin, vseh na Beki. Tam bodo že jeseni posadili jabolka, namenjena prav proizvodnji ciderja, in kutine. Tudi te naj bi se pri predelavi v sok in cider zelo dobro obnesle, saj so aromatične, z veliko kislin in sladkorja. “To bo predvsem eksperimentalni nasad. Nabavili smo 13 novih sort, primernejših za cider, in to bo preskus za to, kaj bomo sadili naprej. To pomeni, da bi se radi še naprej širili,” pravita Boštjan in Maja.

Pri tem pa jima največjo težavo predstavljajo parcele: “Imaš voljo za delo, sredstva, potem pa iščeš številne lastnike, nekatere mrtve, druge izseljene ... Nemogoče je dobiti en hektar v kosu. Razdrobljeno lastništvo je velika ovira za podjetništvo v kmetijstvu.” Podjetništvo pa je veščina, ki je v sodobnem kmetijstvu nepogrešljiva, zato sodelujeta s Primorskim tehnološkim parkom Nova Gorica: “Midva sva s kmetije in o marketingu ne veva dovolj. Tam pa dobiš mentorstvo, zveze, srečaš ljudi s podobnimi problemi, izzivi in rešitvami. To je res dobra izkušnja.”

V sadjarstvu vidita ogromno perspektive

Čeprav nekateri sadjarji za svojo dejavnost ne vidijo svetle prihodnosti, je pri njiju ravno obratno: “V sadjarstvu vidiva ogromno perspektive. Marsikaj je mogoče izkoristiti, prinesti svet v Slovenijo in Slovenijo v svet, vnesti nove metode. A nehati je treba jamrati ... In to so nas starši naučili, naj ne jamramo,” je odločna Maja.

Boštjan pa doda, da cena kulinaričnih jabolk, ki so osnova slovenskega sadjarstva, stalno pada zaradi cenejšega uvoza, sadjarji pa opuščajo nasade. Pečarjevi zato želijo okrepiti predelavo ter hkrati opogumiti in podpreti tudi druge sadjarje v Brkinih.

Snujejo tudi jabolčno penino z malinami

Pot povezovanja z nekaterimi drugimi sadjarji tlakujejo v še enem pilotnem projektu, financiranem iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ko poskušajo proizvesti jabolčno penino iz ekološkega jabolčnega soka in malin. “Nov produkt naj bi imeli čez leto in pol do dve. V tem času bomo preskusili postopek proizvodnje in ga promovirali med kmeti,” pojasnjuje Maja. V financiranju, ki ga omogočajo projekti, vidi dobrodošlo pomoč pri razvoju nove dejavnosti. “Mi počnemo stvari, ki bi jih tako ali tako delali. Če nam nekdo pri tem ponudi pomoč, bomo zanjo zaprosili. Žalostno je, da denar, ki je namenjen slovenskemu kmetijstvu, neporabljen vračamo Evropi. Je pa to sodelovanje v projektih velik birokratski zalogaj.”

Bolj dobrodošel bo letošnji zalogaj jabolk, saj bo letina - kot kaže - obilna in dobra popotnica novim pijačam.

---