“Krvodajalstvo ti preprosto pride v kri”
Goriška
20. 08. 2020, 05.55
, posodobljeno: 20. 08. 2020, 15.07
Vedno pomisliš na to, da nekdo potrebuje kri in da mu lahko rešiš življenje, v en glas zatrjujeta Tomi Škodnik in Ervin Bizjak, ki sta včeraj, naključno na svetovni dan humanitarnosti, stotič darovala kri.
Tomi Škodnik (na levi) in Ervin Bizjak (desno) sta včeraj že stotič pogumno sedla na stol in darovala kri. Foto: Alenka Ožbot
ŠEMPETER
> “Kri darujem tri- do štirikrat na leto, od leta 1982. To mi daje veliko zadovoljstvo, nekako ti pride v kri in daruješ že avtomatsko,” je včeraj, preden se je usedel na stol, da mu odvzamejo kri, povedal 56-letni Tomi Škodnik iz Kromberka. Življenjsko tekočino je v Centru za transfuzijsko dejavnost (CTD) Nova Gorica ravno na svetovni dan humanitarnosti daroval že stotič. Tako kot 61-letni Ervin Bizjak iz Vrtojbe, ki je krvodajalec že od leta 1977, ko je hodil še v srednjo šolo.
Učitelj v srednji šoli jih je pozval in so šli
“Učitelj je pred celim razredom rekel: 'Pejmo, dovolj ste stari, da darujete kri.' In smo šli,” se spominja Bizjak. Potem je to humano dejanje postalo navada. Tudi njegov oče je bil krvodajalec in upa, da bo sin nadaljeval tradicijo. “Daje ti notranje zadovoljstvo, da pomagaš, ker nikoli ne veš, kdaj boš sam rabil pomoč,” meni Bizjak, ki se je, tako kot Škodnik, vpisal v knjigo vitezov krvodajalstva. Oba pravita, da je za krvodajalca bistveno, da skrbi za telesno kondicijo, za zdravje in dobro počutje. “Pomembno je, da je čim manj stresa,” dodaja Škodnik. Bizjak pa pristavlja, da je dajanje krvi pokazatelj zdravega duha v zdravem telesu. Ob stotem odvzemu sta poleg okrepčilne malice dobila priznanje Rdečega križa in tradicionalno torto.
Kot pravi vodja CTD Nova Gorica Janka Černe, je bilo ob razglasitvi epidemije znatno manj odvzemov krvi, od aprila pa se vračajo na številke iz preteklega leta. Uspeva jim zadovoljevati sprotne potrebe po krvi.
Za zdaj vzdržujejo raven krvi, ki ga zahteva samooskrba
“Potrebe po krvi se stalno dopolnjujejo, podatke je moč spremljati na spletni strani daruj-kri.si, kjer je danes, denimo, opazno pomanjkanje krvi AB+. Stalno se usklajujemo s transfuzijskimi službami in povabimo na odvzem ciljne skupine, s krvnimi skupinami, ki jih primanjkuje. Skušamo zadrževati nivo, ki ga zahteva samooskrba, in to nam zaenkrat uspeva,” razlaga predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž. Za to so seveda zaslužni številni krvodajalci, ki tudi v teh kriznih časih nesebično darujejo del sebe, da bi pomagali drugim.