Alfin dirkalnik brez zabeležene zmage
Alfa Romeo je svoj prvi pravi dirkalnik P1 dobil 1923 in čeprav je bil pripravljen na zmage, nikoli ni okusil zmagoslavja.
Alfa je na dirko v Monzo leta 1923 pripeljala tri dirkalnike, že na treningu pa se je zgodila smrtna
nesreča. Foto: Alfa Romeo
P1 je leta 1923 zasnoval Giuseppe Merosi. Avto je imel vrstni dvolitrski šestvaljnik s 70 kilovati moči pri 5000 vrtljajih in je dosegal hitrost 180 km/h. To bi bilo bržkone dovolj, da bi bil avto povsem konkurenčen, če ne bi usoda hotela drugače. Alfa se je dirk udeležila že od samega začetka svojega obstoja.
Usodni trening
Leta 1911 sta Franchini in Rozoni že sodelovala na Targi Florio s 24HP. A to so bili cestni avtomobili. Šele 1923 je Alfa naredila čistokrvni dirkalnik, Merosi ga je končal maja 1923 - Tipo P1. Narejeni so bili trije primerki. Prvi je P1 testiral Ugo Sivocci 16. avgusta 1923 v Monzi, premierna dirka na tej stezi za ekipo pa je bila načrtovana 9. septembra.
Alfa je tako v Monzo na dirko pripeljala tri dirkalnike, Antonio Ascari je imel številko 6, Ugo Sivocci 17 in Giusepe Campari številko 12. A potem je prišel nesrečni trening, ko se je spremenilo vse. Sivocci je na treningu zapeljal s steze in treščil v drevesa. 38-letni Sivocci je umrl, njegov sovoznik in mehanik Angelo Guatta pa je bil hudo poškodovan.
Nikoli več na dirko
Zaradi te nesreče je Nicola Romeo še isti dan v sporočilu za javnost oznanil umik preostalih dveh dirkalnikov z dirke, simbol, ki ga je imel na svojih dirkalnikih narisan Sivocci, vendar ne v Monzi, štiriperesno deteljico na beli podlagi, pa so pri Alfi začeli uporabljati kot talisman proti nesreči. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je Sivocci umrl v dirkalniku s številko 17. Njegov sin Riccardo, ki ga je spremljal na dirkah, je postal vrhunski mehanik in testni voznik in so ga 1932 vzeli pri Alfi Romeu.
Po vojni so z njim sklenili sodelovanje pri Maseratiju in tam je postal osebni mehanik Juana Manuela Fangia, zaslužen za vseh pet njegovih naslovov. Nesrečni dirkalnik P1 je tako šel v pozabo še preden je odpeljal svojo prvo dirko. S P1 so naslednje leto testirali še verzijo motorja s kompresorjem, ki je razvijal 81 kilovatov, a dirk se z njimi niso udeležili. Kmalu potem je Merosi zapustil Alfo Romeo, njegovo mesto pa je zasedel znameniti Vittorio Jano, ki je ustvaril legendarno Alfo Tipo P2. Vse ostalo pa je dirkaška zgodovina. aš