Nardin naj okoliščine svoje pogodbe razjasni do konca meseca

Po za javnost zaprti razpravi je svet splošne bolnišnice v Šempetru nekdanja vršilca dolžnosti direktorja Radivoja Nardina in predsednico sveta zavoda Kristino Kuhanec Tratar pozval, naj pojasnita okoliščine, v katerih sta sklenila sporno pogodbo za delo prvega v novogoriški ustanovi. Pojasnila pričakuje do 26. avgusta.

ŠEMPETER > Svet Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica je po besedah sindikalnega zaupnika Fidesa v zavodu Silvana Sakside za zaprtimi vrati burno razpravljal o statusu donedavnega vršilca dolžnosti direktorja Radivoja Nardina. O tem, če poenostavimo, ali je te naloge dobre pol leta opravljal z ustrezno pogodbo (imel je pogodbo na mandat) in ali ni bil za svoje delo preplačan.

“Svet je ubral sicer razumno, vendar počasno pot do razčiščenja o tem, kaj je bilo s pogodbo gospoda Nardina. V sindikatu smo pričakovali bolj odločne ukrepe. Po našem mnenju je bila pogodba gospoda Nardina protizakonita,” je ocenil Saksida. Ugotovitev, za koliko je bil Nardin morda preplačan, Saksida prepušča drugim.

Ob polletju milijon primanjkljaja

Po besedah Ernesta Gortana bodo nadaljevali z ukrepi za izboljšanje poslovanja bolnišnice, ki ji je uspelo do konca junija vsaj skrčiti primanjkljaj iz tekočega poslovanja z več kot dveh milijonov na milijon evrov. Konec leta naj bi bila na “pozitivni ničli”, pri čemer akumulirana izguba iz prejšnjih let znaša več kot 15 milijonov evrov. Dolg do dobaviteljev pa znaša 10,6 milijona evrov.

“Seznanili smo se z dokumenti, ki jih je poslala inšpekcija za javni sektor. Vendar je prezgodaj karkoli skleniti, ker je treba ugotoviti okoliščine. Podpisnika pogodbe, torej nekdanjega vršilca dolžnosti in nekdanjo predsednico sveta zavoda, bomo pozvali, da se izrečeta o okoliščinah sklepanja pogodbe,” je povedala zdajšnja predsednica sveta Metka Jelinčič Maraž. Svet odziva pričakuje do 26. avgusta.

Nardin je sicer že med preiskavo zanikal, da je opravljal funkcijo kot javni uslužbenec, zato tudi ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Po pogodbi o naročilu je mesečno prejemal 5000 evrov bruto.

11.000 jih čaka na preiskave in posege

V včeraj objavljenem prispevku o seji sveta zavoda smo pomotoma zapisali, da trenutno v bolnišnici več kot 11.000 ljudi čaka na preiskave. Dejansko čakajo na preiskave in posege. Za pomoto se opravičujemo.

Odpuščanj ne bo, zagotavlja Ernest Gortan

Svet bolnišnice je precej časa posvetil tudi načrtom zavoda, tudi tistim z osebjem. Odpuščanj ne bo, konec leta naj bi imela bolnišnica 19 zaposlenih manj kot lani ob enakem času - vseh bo 989.

“Vendar gre to na račun običajne fluktuacije zaposlenih ter prerazporejanja na druga delovna mesta,” je povedal vršilec dolžnosti direktorja Ernest Gortan. Zdravnikov naj ne bi bilo manj, po besedah strokovne direktorice Dunje Savnik Winkler bo zaposlenih specialistov šest več ali 108. “Vsi so specializanti, ki smo jih vzgojili tu pri nas, jih prepoznamo kot dobre delavce in jim bomo ponudili zaposlitev za nedoločen čas,” izpostavlja Savnik Winklerjeva, ki je dodala, da imajo s tem namen nadomestiti pogodbene sodelavce. Je pa opozorila, da so težava odhodi starejših zdravnikov v pokoj, ker novega zdravnika ne morejo najti čez noč.

Ne iskati novih ljudi, ampak zadržati obstoječe zaposlene

Še večja težava pa je pomanjkanje negovalnega osebja, ker višje in srednje medicinske sestre iz bolnišnice odhajajo predvsem na delovna mesta v zdravstvenih domovih, ki pridobivajo dodatne programe. Tam je delo zanje lažje, pogoji boljši, osnovno plačilo pa enako. Kot pravi Savnik Winklerjeva, se diplomirane sestre še da dobiti, tistih s srednješolsko izobrazbo pa ni, ker jih večina nadaljuje študij. Zato bodo lahko veseli, če bo konec leta negovalno osebje res štelo 443 zaposlenih, tako kot zdaj.

Nadomestiti nameravajo morebitne odhode in zadržati zaposlene, o čemer je na seji govoril tudi predsednik sindikalne enote Sindikata delavcev v zdravstveni negi v šempetrski ustanovi Dalibor Paljić. Povedal je, da je od leta 2013 do julija 2018 iz bolnišnice odšlo 142 srednjih in diplomiranih medicinskih sester oziroma zdravstvenikov. “Prednosti ne bi smeli dajati razpisovanju novih delovnih mest, ampak temu da se z ustreznimi prijemi zadrži usposobljeni kader. Kajti znanje in izkušnje zaposlenih so edini pravi in dolgoročni kapital vsakega zavoda. Zdi se mi, da se tega vodstvo ne zaveda dovolj. Iskanje kadra drugje naj pride na vrsto šele v naslednjem koraku,” je poudaril.

Zaposlenih pa se ne zadrži le s plačo, je dodal Paljić. To med drugim otežujejo novi predpisi, ki so srednjim medicinskim sestram in tehnikom odvzeli kompetence za dela in naloge, ki jih znajo, vendar ne smejo več opravljati.

---