Ilegalne migracije terjajo sistemsko rešitev

Naraščanje števila ilegalnih migracij ni več samo problem Slovenije in Hrvaške, ampak terja sistemsko rešitev, s katero se bo morala spopasti evropska komisija, sta se po srečanju v Ilirski Bistrici strinjala državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler in njegova hrvaška kolegica Terezija Gras.

ILIRSKA BISTRICA > Poleg policijskega sodelovanja med državama in omejevanja širjenja pandemije covida-19 je bila v ospredju pogovorov predvsem problematika naraščanja ilegalnih migracij na južni meji. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve na prehod meje v Srbiji čaka približno 9000 migrantov, v Bosni in Hercegovini pa več kot 8000. Največ jih prihaja iz Maroka in Afganistana.

Dodatne okrepitve na meji

“K vprašanju ilegalnih migracij bi morali pristopiti sistematično. To ni samo problem Slovenije in Hrvaške, ampak celotne Evrope oziroma Evropske komisije, ki bo morala pristopiti k njegovemu razreševanju,” je poudaril Franc Kangler. Kot je dejal, veliko migrantov prihaja z varnih območij, nekateri tudi s ponarejenimi dokumenti, kar še dodatno otežuje delo policije.

9000

migrantov čaka na prehod meje v Srbiji,

8000

migrantov pa v BiH

Tako Kangler kot njegova hrvaška kolegica Terezija Gras sta sicer poudarila, da policiji obeh držav delata dobro in odkrivata ilegalne prehode, o čemer priča podatek, da je bilo v Sloveniji v zadnjem letu priprtih več kot 90 tihotapcev ljudi, na Hrvaškem pa skoraj tisoč. K zmanjševanju ilegalnih migracij naj bi pripomogli tudi skupni poostreni nadzori meje.

Kot je povedal v.d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič, so tak nadzor na območju PU Koper organizirali minuli teden, ko so zajeli večje število migrantov in tihotapcev. Namestnik generalnega direktorja hrvaške policije Jozo Šuker je obljubil dodatne okrepitve v vrstah policistov tako na notranji kot tudi zunanji hrvaški meji.

V Sloveniji je bilo v zadnjem letu priprtih več kot 90 tihotapcev ljudi, na Hrvaškem pa v enakem obdobju skoraj tisoč.

Sporazum čaka na ratifikacijo

Dobro sodelovanje obeh policij bodo v kratkem nadgradili še s podpisom sporazuma o medsebojnem sodelovanju slovenske in hrvaške policije, ki je po besedah Kanglerja že skoraj usklajen in čaka na ratifikacijo v državnem zboru. “Ta sporazum bo že tako dobro policijsko sodelovanje med državama dvignil na še višjo raven, kar je pomembno tako v luči ilegalnih migracij kot tudi novih varnostnih izzivov, s katerimi se soočata državi,” je dejala Grasova in poudarila, da bo vstop Hrvaške v schengen bistveno pripomogel h krepitvi zunanje varnosti obeh držav.

Dotaknila sta se tudi vprašanja kontrole tretjih oseb na meji, pri čemer bi morala Slovenija zagotoviti več kot štiri milijone evrov za tehnologijo. “Čakamo pozitiven odziv Evropske komisije, da bi to bilateralno rešili s Hrvaško, tako da bi ta sistem prestavili s slovensko-hrvaške meje na hrvaško-bosansko, srbsko in črnogorsko mejo, kar bi razbremenilo slovensko policijo in ministrstvo za notranje zadeve,” je dejal Kangler.

S pogovori je bil zadovoljen ilirskobistriški župan Emil Rojc, prizadevanja policije je pozdravil tudi bistriški poslanec Andrej Černigoj (NSi), ki je prepričan, da je ob povečevanju števila nezakonitih prehodov meje aktivacija 37. a člena zakona o obrambi nujna. Černigoj je opozoril tudi na problem izrazitega povečanja tovornega prometa med Starodom in Kozino, zlasti nezakonitih prevozov. “V mesecu juliju so na tej cesti našteli kar 21.000 tovornih vozil, kar je za lokalne prebivalce zelo obremenjujoče,” je dejal.

---