Akcija Ustavimo razvoj tigrastih komarjev je, očitno, uspešna

Istrani opažajo, da je to poletje manj tigrastih komarjev kot običajno, kar pomeni, da je akcija Ustavimo razvoj tigrastih komarjev uspešna. Začeli so jo maja, posebna skupina Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) Univerze na Primorskem jo bo izvajala do konca septembra in novembra pripravila poročilo.

ISTRA > Z izsledki bodo seznanili izolsko občino, ki v imenu štirih istrskih občin in treh komunalnih podjetij vodi akcijo. Zadali so si, da bodo zmanjšali populacijo tigrastega komarja, ki je tujerodna vrsta in bolj nadležna od navadnega komarja, saj se hrani podnevi in prenaša 24 virusov. Ti povzročajo dengo (kostolomna mrzlica), za katero po svetu umre največ ljudi takoj za malarijo, in vročico čikungunjo, tigrasti komar, podobno kot navadni, prenaša tudi virus zahodnega Nila.

Komarji, zelo razširjene žuželke

V Sloveniji imamo več kot 30 vrst domorodnih komarjev, navaden komar (Culex pipiens) je samo eden od njih. Po svetu pa poznajo najmanj 3500 vrst komarjev.

Sodelavka Kalanove pod mikroskopom šteje število izleženih jajčec in posebej tudi tista odprta, kar pomeni, da so se ličinke že izlegle. (Foto: Mirjana Cerin)

Preganjajo jih v vodnjakih in kanalizacijskih jaških

Populacijo tigrastega komarja zmanjšujejo tako, da tekoči in človeku neškodlji-vi aquatain zlivajo v kanalizacijske odtočne jaške in vodnjake, ne pa v morje, ki ni njihov naravni habitat, in niti v Škocjanski zatok, reke, potoke, jezera. Tam imajo, kot pravi vodja projekta na Famnitu dr. Katja Kalan, dovolj naravnih sovražnikov. Aquatain na vodni gladini ustvari “film”, ki samicam preprečuje odlaganje jajčec, ličinkam pa dihanje.

Štiričlanska skupina s Kalanovo vred enkrat do dvakrat na mesec pregleda kontrolna mesta, med katerimi so vodnjak v izolskem Coppovem parku in bližnji meteorni odtočni jaški. Enkratmesečno na istrskih pokopališčih postavijo pasti za odrasle komarje. “Po vsej Istri imamo nastavljenih 100 lončkov z vodo in dodatnih šest na območju Luke Koper. V njih štejemo jajčeca; odprta pomenijo, da se je ličinka že izlegla. Ličinka živi v vodi, prav tako buba - naslednja stopnja komarja. Ta razvoj traja poleti približno en teden, spomladi in jeseni nekaj tednov, prezimijo jajčeca, in to v bližini vode,” pojasnjuje Kalanova.

Samci ne pijejo krvi in po oploditvi poginejo

Komarji se večinoma parijo v zraku, samci pa poginejo, potem ko oddajo spermo, ki jo lahko samice shranijo in uporabijo za večkratno oploditev jajčk. V svetu žuželk ni to po besedah biologinje nič izjemnega, kri pa sesajo samo samice, ker z njo dobijo beljakovine, potrebne za razvoj jajčec. “Nekaj vrst komarjev ne potrebuje obroka krvi, ampak ti so v manjšini,” razkriva Kalanova. Tisti, ki kri potrebujejo, in mednje sodijo tigrasti komarji, jo sesajo večinoma ljudem, ker se tovrstni komarji zadržujejo v mestih, a jim prav pride tudi kri živali. Podobno kot druge žuželke se komarji hranijo tudi s cvetnim nektarjem in oslajenimi tekočinami.

In komu so komarji hrana? “Z odraslimi komarji se prehranjujejo predvsem ptice, z ličinkami v vodi pa ribe, dvoživke, ličinke kačjega pastirja ...” Glede njihove vloge v živalskem svetu Katja Kalan pravi še, da s tem ko na druge živali prenašajo viruse, izvajajo nekakšno naravno cepljenje in pomagajo ohranjati ravnovesje, saj nekatere živali poginejo, druge razvijejo imunost.

---