Ste že kupili češpe iz Brkinov?

Že pred koncem 19. stoletja so brkinska jabolka in češpe okušali v Parizu in na Dunaju, kjer so na razstavah sodelovali brkinski sadjarji. Sadna drevesa so v Brkinih bolj množično posadili pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama so najbolj bogato rodila. Kmetje so s sadjem zalagali Trst in Reko, cenjen je bil brkinski slivovec. Ženske so v Brkine prihajale menda celo iz Rezije, da so lupile češpe, ki so jih nato posušene in lepo zapakirane v škatlice (butično) prodajali na Dunaj, v Pariz, London.

Danes so sadjarji v Brkinih povprečno stari od 50 do 80 let, njihovi nasadi so le malo mlajši. Vsak dela zase, s trženjem se skuša znajti kot ve in zna, pridelek skladiščijo vsak v svoji hladilnici ali kleti. Poskus gradnje skupne hladilnice je pred leti propadel. Zadruge, ki bi jih združevala in odkupovala sadje, ni. Posledica tega je, da veliko večino - po nekaterih ocenah kar 90 odstotkov - pridelka (največ je jabolk) prodajo na domu, nekaj malega na tržnicah. Nabavnim verigam trgovin ne pridejo niti blizu. Za promocijske namene so se sicer združili na Brkinski sadni cesti, a obiskovalci, vse bolj množični kolesarji in celo sami ponudniki, ugotavljajo, da zares prepoznavne ponudbe ni. Podjetnejših je le nekaj mlajših kmetov in sadjarjev, ki pa jih je mogoče prešteti na prste.

S čim bomo nazdravljali čez nekaj let? Bo to še brkinski slivovec ali bomo zvrnili brkinsko rakijo?

V Brkinih naj bi po neuradnih podatkih raslo kar 70.000 češpovih dreves. Pa poskusite v prihodnjih dneh in tednih, ko bodo dozorevale, kupiti brkinske češpe! Ali pa češpovo marmelado. Več sreče bi verjetno imeli z brkinskim slivovcem. Vse to bi morali poskusiti, ker je za to zadnji čas. Avtohtone brkinske češpe so namreč bolne. Neozdravljivo. Plodovi z njih odpadajo, preden dozorijo. In po nekaj letih se drevesa posušijo. Okužena so vsa - razen nekaj redkih izjem, za katere vsi pravijo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo podlegla.

Namesto svojih češp zdaj Brkinci v poskusnih sadovnjakih sadijo druge odpornejše sorte. Najbolje se obnesejo srbske čačanska lepotica in valjevka, opažajo.

A s čim bomo nazdravili čez nekaj let, ko se bomo utrujeni po kolesarski turi po neokrnjeni naravi ustavili na kmečkem turizmu v Brkinih? Bo to še brkinski slivovec ali bomo zvrnili brkinsko rakijo?


Preberite še


Najbolj brano