Festival No Borders je navdušil Eliso in občinstvo, v petek se vrača Manu Chao

Hvala, da smo se lahko vrnili na oder. Hvala za ta nov začetek. Hvala za najbrž eno najlepših koncertnih prizorišč. In še je bilo slišati zahval, s katerimi je Elisa, ena najpriljubljenejših italijanskih kantavtoric, v soboto ob Belopeških jezerih zasipavala občinstvo na - z malim jubilejem in koronavirusnimi ukrepi zaznamovanega - 25. festivala No Borders.

Elisa: “Hvala za ta nov začetek!” Foto: Andraž Gombač
Elisa: “Hvala za ta nov začetek!” Foto: Andraž Gombač

BELOPEŠKA JEZERA > Kdor je mislil, da bo Elisa, kantavtorica doma iz italijanskega Tržiča, nastopila v popolni akustični različici, se je uštel. S petčlansko zasedbo, v kateri jo na kitari spremlja soprog Andrea Rigonat, je resda začela umirjeno, s svojo znano priredbo Cohenove Hallelujah. Ta je zazvenela kot hvalnica razmeram, ki so po pandemijski mori omogočile čarobni dogodek, med drugim njen edini poletni koncert. Nadaljevala je s poklonom nedavno preminulemu velikanu, skladatelju Enniu Morriconeju, ki je za Tarantinov film Django brez okovov napisal melodijo za njeno pesem Ancora qui.

Elisa ni skrivala navdušenja nad prizoriščem svojega edinega poletnega koncerta. Foto: Andraž Gombač

Občinstvo, ki si je vstopnice uspelo zagotoviti v rekordnih 57 sekundah, je glasno pritegnilo baladi Anche fragile z zadnjega albuma Diari aperti (2018), odlično sprejete plošče, s katere sta se na oder prebili še Tua per sempre in plesna uspešnica Vivere tutte le vite, med katero se je občinstvo dokončno osvobodilo spon virusno zapovedanih sedišč in se predalo rajanju.

Pravi odgovor: “Skupaj!”

Zadonele so tudi uspešnice v angleščini, ki so Elisi že v zgodnjih letih prinesle mednarodno prepoznavnost, od najzgodnejše The Labyrinth do The Gift, Heaven Out of Hell, Broken ... in Together, iz katere je kot edini odgovor na vprašanje “Do you want to keep safe and keep control? (Bi rad ostal varen in ohranil nadzor?) odzvanjala Elisina glasna mantra “Together!” (Skupaj!) kakor skupnost, ki zmore marsikaj premagati. Nenazadnje tudi poletno pripeko, ki je bila vir več posrečenih Elisinih šal, vsak redek oblaček, ki je za hip zagrnil sonce, pa je izzval aplavz.

Brezplačni festival, ki ga poganja prepričanje lokalnega konzorcija turističnih pobud Trbiškega konca, Nevejskega sedla in prelaza Mokrine, da je fantastične naravne danosti mogoče obiskovalcem približati s fantastično glasbo in kulturo nasploh, so morali letos prilagoditi novim razmeram. Uvedli so simbolično vstopnino - pet evrov - in omejili število poslušalcev na 2000, kar posledično pomeni, da so bile vstopnice za domala vse koncerte na spletu razprodane že v minuti ali dveh. Vsakemu obiskovalcu so pred vhodom na prizorišče izmerili telesno temperaturo, za sedenje pa je bilo na voljo vsako drugo sedišče.

V petčlanski zasedbi Eliso na kitari spremlja tudi soprog Andrea Rigonat. Foto: Andraž Gombač

V petek se vrača Manu Chao

Letošnji festivalski niz je v soboto, 25. julija, odprl naš violončelist Luka Šulić z ekskluzivnim nastopom s pianistom Evgeniyjem Genchevom, sledili so nastopi kantavtorjev Brunorija Sasa in sanremskega zmagovalca Diodata, po Elisi pa so v nedeljo dež z neumornim občinstvom v bližini Belopeških jezer preganjali pevec Mario Biondi, tolkalec Trilok Gurtu in pianist Remo Anzovino.

Festival No Borders poganja prepričanje lokalnega konzorcija turističnih pobud Trbiškega konca, Nevejskega sedla in prelaza Mokrine, da je fantastične naravne danosti mogoče obiskovalcem približati s fantastično glasbo in kulturo nasploh. Foto: Maja Pertič Gombač

Eden najbolj pričakovanih nastopov se obeta prihodnji petek, ko se na festival (neuradno menda kar na lastno željo) po lanskem navdušujočem nastopu na Nevejskem sedlu vrača Manu Chao, ki bo tokrat nastopil na planoti pod Montažem, na Nevejskem sedlu pa bo v soboto zaigral kantavtor Mannarino. V osrčju Trbiža bo 11. avgusta pod okriljem festivala nastopil Simone Cristicchi, 12. pa še Mario Venuti.


Najbolj brano