Uživajmo po pameti, mislimo na druge in na jesen

Kako trhlo je bilo upanje, da bo novi koronavirus izginil ali vsaj opešal zaradi vročine, potrjuje drugi val to poletje. Kar poglablja skrb pri stroki in nekaterih posameznikih. A ne pri naraščanju skupine tistih, ki namerno ne verjamejo podatkom, kršijo varnostna priporočila, navodilom ugovarjajo in prisegajo na užitke. Povsod, vedno, zlasti pa zase. Virus ne počiva, svari stroka. In tudi, da nas bo jeseni zadel okrepljeni val okužb in nas spet zelo omejil ter oviral v vsakdanjosti. Zato nam polaga na srce: toliko, kot smo se zdaj sposobni po pameti obnašati, toliko bolje in manj omejevalno bomo živeli jeseni in pozimi.

Če novi koronavirus ne bi povzročal nekaterim obolelim tako hudih težav in posledic na zdravju, kar nam skuša dopovedati tudi nekaj ozdravljenih bolnikov, ki so se o tem opogumili javno spregovoriti, če ta nova bolezen ne bi povsod pokosila že toliko življenj, bi bila morda še razumljiva lahkotnost dojemanja te bolezni pri nekaterih ljudeh. Pojavlja se celo zanikanje obstoja virusa. Najbolj nevarno pa je, da mnogi namerno opuščajo priporočene varnostne ukrepe, ki naj bi pripomogli k večji varnosti vseh in varovanju zdravja prebivalstva. Tudi zato narašča število okuženih. Pa ne le to. Rase tudi število tistih, ki namerno skrivajo stike. Zato se stroka do izvorov okužb ne more dokopati. Tudi zato nekateri, ki so le prenašalci virusa ali nimajo večjih težav, hodijo naokrog in okužujejo druge, sodijo pa v karanteno ...

Za temeljno človeško spoštovanje gre. Ko želiš vsakomur vse dobro in nočeš nikomur povzročiti nič slabega ali nevarnega. V ta sklop sodi tudi spoštovanje ukrepov za ohranitev zdravja - lastnega in vseh ljudi okrog nas. V korona času so za to na voljo zelo preprosti ukrepi. Ki jim je kos že majhen otrok.

Hkrati se krepi skupina ljudi, ki vse bolj zanikajo in zmanjšujejo resnost okužbe zato, ker jih vse bolj jezijo raznovrstni ukrepi in odločitve vlade, ki vodijo v omejevanja osebne svobode. Ker je očitno, da je tudi tej vladi virus dober povod za še marsikaj drugega, so ljudje vse bolj razjarjeni. Istočasno vlada s svojimi tviti, žaljivimi komentarji in nerazsodnimi ukrepi obilno prispeva h krepitvi gneva in zato tudi k nasprotovanju varnostnim ukrepom, kljub zavedanju o njihovi koristi pri omejevanju širjenja virusa. Na domači korona sceni postaja vse pomembneje, kdo in kako dogodke komentira in odreja ukrepe, ne pa, koliko in komu ti koristijo.

Se pa obenem trezna pamet sprašuje, kako lahko ljudje, ki se zavedajo nevarnosti in to bolezen ter načine preprečevanja njenega širjenja že kar poznajo, vse to namerno ignorirajo tudi zato, ker jim je bolj pomembno egoistično uživanje na način, kot je predvsem njim prav in prijeten. Vsak si želi sprostitve, prijetnega počutja, okušanja vseh radosti in brezskrbnosti življenja - enkrat v miru zasebnosti, drugič v razigrani družbi. A čas in okoliščine so tiste, ki to dopuščajo ali pač ne. Ali vsaj ne povsem. Zato se je treba kdaj sprijazniti tudi z nujnimi omejitvami.

Virus to poletje ne miruje. Pospešeno išče nove žrtve in seje nove smrti navkljub dopustom in počitnicam. Gre za virus, ki je močnejši, vztrajnejši in bolj nepredvidljiv od človeške nravi. Hkrati je neviden. Zato je jasno, da smo ljudje tisti, ki se mu bomo morali še naprej - tudi to poletje - primerno prilagajati. Prilagajati na način, da bomo ostali zdravi in sposobni sami skrbeti zase. Da bomo lahko še naprej delali, ustvarjali, se predajali prijetnim in nujnim opravilom, saj so od tega odvisni kakovost življenja, zdravje, materialna varnost, zadovoljstvo, osebna sreča.

Treščili smo v čas, ko je nujno treba pri vsem in povsod uporabljati možgane. Zaradi lastne varnosti in zaščite vseh tistih, ki jih imamo radi ter smo jih dolžni ščititi. Še zlasti če nismo več najstniki in nas že daje kakšna kronična zdravstvena težava. Pa tudi če skrbimo za ostarele starše, sorodnike. Če delamo z ostarelimi in z bolniki. Če prihajamo v službi v stik s sodelavci, smo z njimi v isti pisarni, se skupaj vozimo na delo ... Res pa je, da je nekaterim najteže obvladati same same, zlasti egoizem in sledenje zasebnim željam.

Če smo do nedavna predvsem mladim in mlajšim generacijam pripisovali brezobzirni egoizem in nespoštovanje drugih v okolju, je sedanji korona čas na površje naplavil in razgalil tudi vse tiste osebke, ki niso več mladi, so pa še celo večji egoistični individualisti, kot s(m)o si to priznali. Kar na neki način niti ni presenečenje glede na to, da so prav generacije srednjih in poznih srednjih let svoje potomce vzgojile v tako ekstremno brezčutne in vase zaverovane egoiste. Vzgoja in odraščanje sta med drugim povezana z vzorci obnašanja staršev in vzgojiteljev, z osebnimi in družinskimi zgledi ter posnemanji, ali ne?

Iz vsake slabe izkušnje naj bi tisti, ki premorejo vsaj kanček modrosti in znajo uporabljati zdravo kmečko pamet, izluščili tudi kaj dobrega. Zase in za prihodnost. Kaj naj bi izluščili iz tega, večplastno ekstremnega korona časa? Naukov in zaključkov se ponuja kar nekaj, še več se jih bo izkristaliziralo kasneje, ko bomo na ta čas lahko zrli s kritične in neobremenjene distance. Že zdaj se izkazuje, da bi morali ljudje v vsakem širšem sorodstvu, prijateljskem krogu, soseski, delovni organizaciji, skupnosti ... na vsakem koraku spoštovati vse ljudi, s katerimi sobivajo, se družijo ali so prisiljeni imeti stike. Za temeljno človeško spoštovanje gre. Ko želiš vsakomur vse dobro in nočeš nikomur povzročiti nič slabega ali nevarnega. V ta sklop sodi tudi spoštovanje ukrepov za ohranitev zdravja - lastnega in vseh ljudi okrog nas. V korona času so za to na voljo zelo preprosti ukrepi. Ki jim je kos že majhen otrok.

Ni junak tisti, ki ne nosi maske in zanika virus. Je tisti, ki bo storil vse, da se ga ubrani in pred njim obvaruje vse, ki jih ima rad in jih spoštuje.


Preberite še


Najbolj brano