Vse prej kot običajno poletje
Pred štirimi meseci nismo vedeli (in tudi nismo mogli vedeti), kako bomo preživljali letošnje poletje. Zdaj ga skušamo zajemati s polno žlico in veliko Slovencev še vedno tradicionalno odhaja na hrvaško obalo. Res je, mnogi tudi in predvsem zato, ker imajo pri sosedih nepremičnine, v katerih gostijo še sorodnike, prijatelje ...
Drugi si pač poiščejo turistično nastanitev, upajoč, da se jim bo novi koronavirus na daleč izognil. Skoraj vsak človek je že po naravi optimist in prav je, da se v strahu pred virusom ne zapre, prostorsko in socialno, in vrže ključe stran. Po drugi strani pa se mora zavedati, da vsako gibanje med ljudmi pomeni potencialno možnost okužbe.
Ne gre pozabiti, kako pomemben je turizem za Hrvaško, ki v preostanku poletja poskuša reševati, kar se rešiti da.
Po ocenah vodje svetovalne skupine za covid-19 Bojane Beović situacija na Hrvaškem ni povsem pod nadzorom, kot sicer skušajo prikazati v sosednji državi. Vse več okužb, ki jih v zadnjem času odkrijejo v Sloveniji, prihaja v našo državo z vračajočimi se dopustniki, tudi s Hrvaške. Ne vedo, kaj so prinesli s seboj, in virus širijo naprej. Ko se to zgodi v ranljivih okoljih, kot so domovi ostarelih, vrtci, zdravstvene ustanove ..., je do katastrofe le še korak.
Zato Beovićeva ne izključuje možnosti zaostritve režima na slovensko-hrvaški meji. Vendar se politika zagotovo ne bo nagnila v smer popolne zapore meje. Zgovorne so besede hrvaškega zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana, ki je med današnjim obiskom v naši državi dejal, da se na Hrvaškem do zdaj ni okužil noben turist. To se sicer tepe z navedbami Beovićeve, a kaj ko gre za že znani razkorak med politiko in stroko. Ne gre pozabiti, kako pomemben je turizem za Hrvaško, ki v preostanku poletja poskuša reševati, kar se rešiti da. Slovenija pa se zagotovo ne bo odločila za tako drastičen korak kot Velika Britanija, ki je čez noč poslala dopustnike ob povratku iz Španije v obvezno karanteno.
Kakšne bodo posledice tega neobičajnega poletja, se bo pokazalo najkasneje pred začetkom novega šolskega leta. Takrat bo znano, ali bo slovenska epidemiološka slika omogočila normalen začetek pouka ali pa bo učence in dijake ponovno zaprla med domače štiri stene. In, mimogrede: ne bi bilo napak, če bi se varuh človekovih pravic zavzel tudi za pravice tistih, ki pod maskami ne kihajo, ne pa le za pravice tistih, ki želijo kihati brez mask.