[Hrana je zdravilo] Pet Kneippovih stebrov zdravja

Zaželela sem si domače ječmenove bele kave, kakršno imam rada in si jo pogosto skuham. Povečini ob tem premišljujem marsikaj, saj je kuhanje kave prava rutina. A tokrat sem se zazrla v znamenito podobo slovitega zdravnika in duhovnika Sebastiana Kneippa na kavni škatli in pomislila, koliko dobrega je naredil za človeštvo s svojimi zdravstvenimi priporočili.

Omenjena podoba je spremljala vso mojo generacijo, pa generacijo mojih staršev in starih staršev, saj je bila natisnjena na vseh zavitkih z ječmenovo kavo. Kuhala sem jo tudi svojim otrokom ... Ječmenova kava je le drobec tistega, kar sodi pod dediščino bržkone enega prvih “'zdravstvenih holistov”, saj je dosledno poudarjal, kako je treba človeka, njegovo bivanje, življenje in zdravje gledati kot celoto. Kneipp je povezal telo in dušo človeka in “šele celota lahko dá zdravje, osebni uspeh, zadovoljstvo in srečo”. Njegov nauk o zdravem življenju je vseobsegajoča življenjska filozofija, da s krepitvijo duha in telesa lahko največ storimo za svoje zdravje ter dolgo in srečno življenje.

Knajpanje in pitje žitne kave

Vpeljal je pet stebrov zdravja in na prvo mesto uvrstil - vodo. Sledijo prehrana, zelišča, življenjski slog in gibanje. Ljudje smo v poldrugem stoletju skorajda pozabili na hrano in vse druge Kneippove stebre, zapomnili pa smo si knajpanje in pitje žitne kave.

Kneippov nauk o zdravem življenju je vseobsegajoča življenjska filozofija, da s krepitvijo duha in telesa lahko največ storimo za svoje zdravje ter dolgo in srečno življenje.

Knajpanje kot prvi vidik stebra voda po načelih Sebastiana Kneippa so v Kamniku vpeljali že pred koncem 19. stoletja v zdravilišču, ki ga je ustanovil tedaj uspešni slovenski podjetnik Alojz Prašnikar. Kamnik je bil avstro-ogrski center knajpanja, za kar ga razglasil sam Sebastian Kneipp. Kamnik so zaradi tega obiskovali petični in visoki gostje tedanje monarhije in celo cesar Franc Jožef se je knajpal v Kamniku. V vodi je zdravilna moč, ki očisti duha vseh tegob, od nerazpoloženja, pobitosti, malodušja do obupa in depresij. “Najprej moramo s svežo vodo marljivo očistiti bivališče duha, naše telo,” pravi Kneipp. Seveda poleg oblivanja z vodo različnih delov telesa po posebnem postopku priporoča tudi redno pitje vode. “Pijmo po požirkih, redno in enakomerno čez ves dan. Pri večjem naporu ali višjih temperaturah moramo količino popite vode povečati,” piše Kneipp.

Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač!

V stebru o prehrani Kneipp poudarja, naj uživajmo “od vsakega nekaj, ničesar premalo, a tudi ničesar preveč”. Pravi, da moramo gojiti kulturo uživanja hrane, zato “imejmo veselje in užitek ob jedi in jejmo po letnih časih” (danes temu rečemo sezonsko). Kneippovo je tudi vsem znano načelo: “Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač!” Po njegovem majhni uravnoteženi obroki večkrat na dan varujejo prebavila, uravnoteženost pa pripomore, da telo ohrani polno zmogljivost in vitalnost. Opozarja tudi na pravilno pripravo hrane, da ne izgubimo večine ali celo vseh vitaminov, mineralnih snovi ali encimov. Kneipp je seveda imel vedno v mislih živila, ki so pridelek narave ali produkti živali, mleko in mlečni izdelki ter meso in mesnine iz mesa živali, ki so se prosto pasle. Lahko pa si drznemo sklepati, kaj bi rekel, če bi živel danes, ko je hrana povečini visoko industrijsko predelana. Vsa Kneippova načela prehranjevanja danes poudarjamo tudi živilski strokovnjaki in priporočamo, naj venomer uživamo raznovrstno, živalsko in rastlinsko hrano, lokalno in sezonsko, naj nam bodo jedi v slast in užitek ter naj zmerno in redno pijemo vodo in zdrave pijače.

Za vsako bolezen rož'ca raste

Glede zelišč je znana Kneippova trditev, da “za vsako bolezen raste zel”. To je pozneje zagovarjal tudi stiški pater Simon Ašič. Posebno pozornost je namenjal grenčinam, ki spodbujajo delovanje želodčnih sokov, solne kisline in prebavnih encimov ter krepijo jetra in žolč. Grenčine pomagajo pri slabokrvnosti in živčni izčrpanosti in vsem rekonvalescentom po hudih boleznih, poudarja Kneipp.

Življenjski slog kot eden izmed stebrov zdravljenja po Kneippu niso fitnesi, kot bi rekli danes, marveč načelo, da moramo pred telesom urediti dušo. “Večini ljudi sem lahko pomagal šele, ko sem v red spravil njihove duše,” je zapisal. Neka kura je torej učinkovita le, če človek spoštuje naravni red vesolja in naravnih zakonov. Opozoril je, da mora človek sprejeti odgovornost za svoje zdravje in po slavnem Goetheju povzel: “Ni dovolj vedeti, marveč to tudi uporabljati. Ni dovolj hoteti, marveč to tudi narediti!” Kneipp poudarja, da moramo svoje življenje temeljiti na veri, na zaupanju v dobro, le tako lahko dosežemo skladnost med umom, telesom in dušo.

Priporočila v povezavi z življenjskim slogom zaključuje: “Negujmo družabne stike in se pogovarjajmo, zavestno negujmo obrede in običaje in zadajmo si venomer nove izzive!” Kneipp poudarja samospoštovanje, ki je jamstvo za zdravo zavedanje svoje vrednosti, da se lahko sprejemamo, kakršni smo. Pozitivno mišljenje nas usmerja v prihodnost, smeh in smisel za humor sta najboljše zdravilo za vsakdanji stres in težave,” je zapisal. “Živimo z naravo!” svetuje Kneipp, saj se pogosto niti ne zavedamo več, da smo del celotnega stvarstva.

In še - gibanje. Pri tem je znan Kneippov rek: “Nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev pa škoduje.” Kneipp poudarja, da mora biti gibanje prilagojeno starosti, telesni konstituciji, da krepi srce, aktivira krvni obtok in dihanje, sprošča in osvobaja. Gibajmo se v naravi, kjer je veliko kisika, in zmerno obremenjujemo vse večje skupine mišic. “In enako kot gibanje je pomembna sprostitev, ki gibanju sledi,” je zapisal. Jaz si bom še bolj prizadevala vse to upoštevati. Pa vi?

---