Med gore, kozolce in vodo

Bohinjska kolesarska steza spada med bolje urejene v Sloveniji. Njena edina hiba je, da je dolga samo šest kilometrov, a jo lahko raztegnete v krog, če se vračate prek Zgornje Bohinjske doline.

Pri odločanju o tem, kako raztegniti bohinjsko kolesarsko stezo, lahko izbirate celo, ali se boste med kolesarjenjem prepustili turističnemu vrvežu ali pa družbi kozolcev in alpskih vrhov.

Bohinjska kolesarska pot sodi med bolj urejene v Sloveniji. (Foto: Shutterstock)

Izbor devetih kolesarskih izletov

V Soboti bomo do jeseni objavili izbor devetih (od skupno 50) kolesarskih poti iz knjige Družinski kolesarski vodnik po Sloveniji avtorja Simona Demšarja. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je že na voljo v knjigarnah, pa tudi na www.emka.si, naročiti jo je možno tudi na tel. št. 080/12-05.

Kratka, a kar zahtevna pot

Ob poti je več klopi za počitek, ki jih boste morda potrebovali, saj vas do jezera čakajo trije vzponi, ob katerih se boste morali vsi skupaj malo potruditi. Ob jezeru se boste gotovo ustavili vsaj za fotografijo ob znameniti kulisi mostu in cerkve sv. Janeza, preden odkolesarite proti Stari Fužini.

Velja razmisliti tudi o kolesarjenju v nasprotni smeri. V tem primeru boste z večino vzpenjanja opravili že na začetku, preostanek poti pa se boste samo lagodno spuščali.

Potek: Bohinjska Bistrica - Jezero - Stara Fužina - Srednja vas - Jereka - Bohinjska Bistrica

Vstop na kolesarsko stezo je približno 500 metrov pred naseljem Bohinjska Bistrica, tik pred bencinskim servisom in mostom čez Savo, kjer je tudi brezplačno parkirišče. Nato vse do jezera sledite kolesarski stezi. Za skok do jezera zavijte levo, za nadaljevanje kolesarjenja pa desno v Staro Fužino. Tukaj zavijte desno čez most, nato pa do konca sledite glavni cesti skozi Srednjo vas, ki se v Jereki ob koncu doline začne spuščati in vas pripelje skoraj čisto do izhodišča. Na križišču z glavno cesto zavijte desno in čez sto metrov boste “doma”.

Razgled na gore je lepši, če kolesarite v nasprotni smeri urinega kazalca. (Foto: Shutterstock)

Vzpon ni tako težak, kot je videti ob vznožju. Dolg je nekaj več kot kilometer, dvignete pa se za dobrih sto metrov. Seveda ga lahko tudi prepešačite, to pri kolesarjenju nikoli ni prepovedano (razen če pri tem ovirate promet ali ste v nevarnosti). Ta smer je zanimiva tudi zato, ker ponuja boljši razgled na Zgornjo Bohinjsko dolino.

Osnovni podatki o poti

Izhodišče WGS84: 46,27998, 13,95268Osnovni podatki: 15 km, 120 višinskih metrovČas za kolesarjenje: 1,5 ureMožnost podaljšanja: kolesarite lahko vzdolž Bohinjskega jezera proti Ukancu in naprej do izhodišča za slap Savica. Zadnji odsek je malce bolj strm. Na nasprotni strani kolesarskega kroga, v Jereki, lahko zavijete levo proti Pokljuki, morda vsaj do vasi Koprivnik, vendar velja opozoriti, da je vzpon razmeroma zahteven. Skratka, samo za tiste bolj vzdržljive.Promet: 2/3Podlaga: asfaltPočivališča in okrepčila: vodnjak na šestem kilometru • Bohinjsko jezero • gostišča v Stari Fužini • gostišča, trgovina in vodnjak v Srednji vasiOpozorilo: spust z Jereke nazaj do glavne ceste je razmeroma strm.

Med turističnim vrvežem in samoto

Ime Bohinj ne označuje samo jezera, ampak celotno območje Zgornje in Spodnje Bohinjske doline ter Nomenjske doline, ponuja pa morda najboljše razmerje med množično turistično priljubljenostjo in spokojno odmaknjenostjo.

Še malo za sprostitev adrenalina. (Foto: Shutterstock)

Zanimivosti ob poti in v bližnji okolici: jezero • muzej planšarstva v Stari Fužini • muzej bivanjske kulture in kozolci v Studorju • gondola na Vogel • slap Savica

Turistični del je v veliki meri omejen na obalo jezera, takoj ko se zapeljete malo naprej, pa lahko uživate v klasični, lahko bi celo rekli kičasti lepoti vznožja Julijskih Alp.

Če torej želite udobno sedeti v senci in opazovati okoliški vrvež, boste to morali storiti na vzhodni strani jezera, v Ribčevem Lazu. Tukaj, ob znameniti kulisi mostu in cerkvice, se najbrž ne boste mogli upreti skoku v vodo; lahko pa se odpeljete nekoliko naprej, vzdolž severne obale jezera, kjer je gneča gotovo manjša.

Bohinjska kolesarska steza spada med bolje urejene v Sloveniji. Njena edina hiba je, da je dolga samo šest kilometrov.

V gostiščih po okoliških vaseh najdete bolj podeželski tip turizma, če se odločite za postanek ob vodnjaku pod lipo v Srednji vasi, pa boste morda povsem sami.

Muzej planšarstva, domači siri in koncerti

Če želite v kolesarski izlet vključiti še druge dejavnosti, v Stari Fužini obiščite muzej planšarstva in v Studorju konjski ranč ali Muzej bivalne kulture. Ob odcepu za Studor bodite pozorni na skupino kozolcev, tako imenovanih toplarjev, ki so značilnost tega dela Slovenije.

Ime Bohinj ne označuje samo jezera, ampak celotno območje Zgornje in Spodnje Bohinjske doline ter Nomenjske doline, ponuja pa morda najboljše razmerje med množično turistično priljubljenostjo in spokojno odmaknjenostjo.

Območje Bohinja je znano po dvojnih kozolcih, tako imenovanih toplarjih. (Foto: Shutterstock)

Morda bi izlet veljalo združiti z obiskom katerega od poletnih koncertov klasične glasbe v mogočnem ambientu cerkve v Srednji vasi. V Bohinju je nasploh v poletnem in jesenskem času veliko kulturnih in zabavnih prireditev, na primer Kravji bal in počastitev prvega vzpona na Triglav.

Letos sicer zaradi ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa množičnih prireditev ne bo, za manjšimi dogodki pa se velja razgledati.

Zanimiv pa je tudi po kulinarični plati. Poskusite mohant in bohinjski sir v katerem od gostinskih lokalov v Bohinjski Bistrici.

Pestra izbira prenočitvenih zmogljivosti

Za večdnevno namestitev lahko izbirate med kampi in apartmaji od Bohinjske Bistrice do Ukanca. Med hoteli izstopa Eco hotel v Bistrici s kopališčem. Če boste ostali več dni, boste imeli čas tudi za vzpon z gondolo na Vogel in kopanje v tolmunih Save Bohinjke ter obisk slapa Savice.

---