Ko sam vse najbolje veš, je to lahko problem

Glede na rast okužb z novim koronavirusom so Balkan, Evropa in Slovenija sredi drugega vala epidemije. Kar so pri nas odločevalci stežka priznali. Nekateri strokovnjaki trdijo, da gre le za stopnjevanje prvega vala, ki je bil prehitro preklican. Vnovičen razmah okužb je prišel hitro. Našel je dokaj nepripravljeno zdravstvo, domove ostarelih, tudi turizem, socialo in celo vlado. Ta že po pravilu ukrepa s posegi v osebno svobodo, pri preostalem pa trka na zavest posameznika. Kar je smešno glede na tipično slovansko/balkansko dušo z znanim prepričanjem, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano ...

Čas novega koronavirusa spremlja neizkušenost in zato nuja po hitrem in zlasti primernem ukrepanju. Pri čemer se vsi povsod še dokaj lovijo, a eni so pri ukrepanju vsaj dovolj trezni in demokratični (ali vsaj široki), drugi pa avtoritarni, ozki in jih vodi hkrati še vrsta drugih interesov. Izidi ukrepanj so pogosto nepredvidljivi, včasih prepočasni in celo zgrešeni, kar spravlja v jezo in dvom celo najbolj potrpežljive. Preseneča tudi, da se ponekod, tudi v Sloveniji, z novimi ukrepi ponavljajo stare odločitve, ki so se za napačne potrdile že v prvem valu.

Dokler je spoštovanje manj prijetnih ukrepov prepuščeno lastni presoji, se večina zateka v lagodno, sproščeno življenje in se požvižga na nevarnosti. Med prikladnimi prepričanji kraljuje ta, da se ti nič hudega ne more zgoditi, saj nisi z ničemer nevaren ali vir česa slabega. Zato te tudi nadzor in kontrola ne bosta nikoli doletela.

Posledice pandemije ne prizadenejo le posameznika in ene države, temveč vsaj še sosednje in isto celino. Ob tem se povsod soočajo tudi s problemom, kam in kje namestiti na novo okužene, še zlasti iz velikih družin ali domov ostarelih, kjer jih morajo ločiti od zdravih. Teh zmogljivosti - gre za negovalne bolnišnice - skoraj nihče nima. Vsaj ne dovolj, čeprav so vse bolj nujne, ker bo virus očitno še dolgo med nami.

Ko je Slovenija razglasila konec epidemije, so okoliške države osupnile, čeprav več dni takrat res ni bilo novih, s testi potrjenih okužb. A ker smo nato preveč širokogrudno, brez sleherne odrejene karantene za območje Balkana, odprli meje, se je kmalu zgodilo, kar je bilo že vnaprej znano: ljudje so potovali k sorodnikom in družinam na Balkan in od tam prinašali okužbo v Slovenijo. Kar ni presenečenje, saj se na Balkanu že mesece krepi pandemija. Ker ob povratku prve dni ni bilo nikomur treba ostati v karanteni, so nekateri zatem sami zboleli ali pa kot prenašalci verižno okuževali sorodnike, prijatelje, sodelavce, znance. Tudi na žurih, porokah, rojstnodnevnih zabavah ... Doživeli smo torej reprizo prvega vala z vnosom novih primerov okužbe vred. Ko je to postalo že tako očitno, da so se že laiki zgražali, da vlada ne ukrepa, je ta le objavila rdeči seznam držav, iz katerih je ob povratku obvezna karantena.

A tudi pri tem si je vlada znova dovolila nedoslednost in malomarnost, saj ni takoj in dodatno poskrbela za poenostavitev postopka vročanja odločb o karanteni s pošto, ta vročanje teh odločb že od odprtja meja dalje na samih mejnih prehodih in tudi ne za takojšnje izvajanje sicer predpisanega nadzora nad spoštovanjem karanten. Kar preseneča, saj ta vlada zelo dobro ve, kakšni in kako dolgotrajni so uveljavljeni postopki vročanja priporočene pošte. Na to so jo mnogi sicer že od samega začetka opozarjali, saj se je dogajalo, da so nekateri odločbe o karanteni namenoma sprejemali z veliko zamudo samo zato, da so lahko - kužni - nemoteno hodili naokrog. In širili okužbo! Kar je nedopustno za okužene, še bolj za vlado, ki za to ni takoj primerno poskrbela.

Takšno ravnanje vlade v tako resnih razmerah preseneča tudi zato, ker ima prav s postopki vročanja pošte in njihovemu spretnemu izogibanju osebno zelo bogate izkušnje premier sam - iz preteklih postopkov uradnih preiskav. Je pa premier za zamude pri sprejemanju karantenskih odločb po pošti okrivil kar zdravstvenega ministra Gantarja. Njegovo ministrstvo je obtožil neučinkovitega dela, namesto da bi vlada že takoj sprejela ukrep, ki je sledil šele z zamudo: izdajanje karantenskih odločb takoj ob prestopu meje na prehodih s Hrvaško. A tudi pri tem se še vedno pojavlja kar precej anomalij, ki bi jih vlada končno že lahko preprečila.

Posebno presenečenje je tudi, da vlada ni takoj po vnovičnem naraščanju okužb v prvi polovici junija za pomoč pri nadzoru nad izvajanjem karantenskih odločb zdravstvene inšpekcije okrepila s policisti in drugimi inšpektorji. Ni jim takoj jasno ukazala oditi preverjati razmere. Da bi to morala storiti takoj, pritrjuje podatek, da je bilo samo v enem dnevu poostrene kontrole, 9. julija, med 753 opravljenimi nadzori kar 30 primerov z lažnimi navedbami naslova bivanja!

Ti goljufi zagotovo niso zaprti tam, kjer pač (začasno) stanujejo, zagotovo pa pospešeno verižno okužujejo vse okrog sebe. Tudi zato je tako poskočilo število okuženih. Takšnih okuževalcev niti načrtovana aplikacija ne bo obvladala, saj si je ne bodo naložili na telefone. Morda se bodo izgovarjali, da tega ne znajo in da nimajo primernih telefonov zanjo. Tako bodo v aplikacijo odločevalci silili le bolj ozaveščene, manj pretkane in zlasti bolj poslušne, torej pohlevne ljudi.

Javnost zdaj upravičeno pričakuje, da bodo organi pregona lažnive goljufe našli in po predpisih dosledno kaznovali. Le tako bo večina dojela, da v primeru laži in goljufij sledijo neprijetnosti. Balkanska mentaliteta, z njo smo prežeti vsi, praviloma razume le ukrepe, ki udarijo po žepu ali kako drugače rigorozno posežejo v življenje. Ko se namreč za to razve, se ljudem posveti, da je tisto, kar ni dovoljeno, prav res kaznivo. Dokler je spoštovanje manj prijetnih ukrepov prepuščeno lastni presoji, se večina zateka v lagodno, sproščeno življenje in se požvižga na nevarnosti. Med prikladnimi prepričanji kraljuje ta, da se ti nič hudega ne more zgoditi, saj nisi z ničemer nevaren ali vir česa slabega. Zato te tudi nadzor in kontrola ne bosta nikoli doletela.


Preberite še


Najbolj brano