DPN za zajezitev Suhorice naj bi pripravili v dveh letih
Istra
07. 07. 2020, 13.58
, posodobljeno: 08. 07. 2020, 07.32
Po današnji deseti koordinaciji štirih istrskih županov, na katero so povabili ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ni nobenega dvoma več. Tako ministrstvo kot župani in Rižanski vodovod podpirajo predlog, da bi dodatni vodni vir za pitno vodo v Istri uredili na Suhorici, pritoku potoka Padež v Brkinih. Gre za projekt v javnem interesu in državnega pomena, je ocenil Vizjak.
KOPER
> Voda je javno dobro in ni last posamezne lokalne skupnosti, tako kot je tudi morje slovensko. Vodo potrebujejo v gospodarstvu, kmetijstvu in zdravstvu, ne samo v turizmu in za lokalno prebivalstvo.
Vprašanje nacionalne varnosti
Tako je nanizal koprski župan Aleš Bržan in vprašanje oskrbe z vodo primerjal z vprašanjem nacionalne varnosti, saj je v Istri, kjer prebivalstvo še kar narašča, ogromno infrastrukture državnega pomena, od Luke Koper do že omenjenih zdravstvenih storitev v Valdoltri, na Debelem rtiču in Izoli.
Letos že dosegali konice porabe
Po besedah direktorja Rižanskega vodovoda Martina Preglja so minuli vikend v omrežje že spuščali tudi do 480 litrov pitne vode na sekundo. V ponedeljek pa je poraba upadla na 400 litrov na sekundo: 230 litrov so črpali iz rižanskega vodnega vira, 90 litrov so dobivali iz Kraškega vodovoda Sežana ter po 40 litrov iz obmejne vodarne Gabrijeli in hrvaškega Istrskega vodovoda.
Projekt državnega pomena
“Pravico do pitne vode jamči ustava ... Ker je za projekt potreben državni prostorski načrt (DPN), gre za projekt državnega pomena,” je pripomnil Andrej Vizjak in ureditev vodnega vira primerjal z gradnjo avtocest. Čeprav na Krasu in v Brkinih temu projektu nasprotujejo - v Brkinih predvideva ureditev zajetja, ki bi imel po predvidevanjih 40 metrov visoko pregrado -, verjame, da bodo “s strokovnimi argumenti zanj dosegli širšo podporo”, predvsem z argumenti strokovnjakov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dodano vrednost pa morajo predvideti tudi za kraške občine in po ministrovih navedbah jo bodo dobile v obliki stabilnejše in zaneslivejše vodooskrbe; zajetje bi postalo alternativni vir za Kraški vodovod, uporabljali bi ga, če bi se primarnemu viru v Klaričih zgodilo večje onesnaženje, na primer, saj z vrtinami črpajo italijansko podtalnico.
Po Vizjakovih navedbah so zajetje v Brkinih uvrstili na seznam državnih prioritetnih projektov. Sam ga imenuje Padež, ker so na ministrstvu do leta 2007 pripravljali državni lokacijski načrt za akumulacijo ali akumulaciji na porečju reke Reke, na Padežu oziroma Padežu in Suhorici torej. Novega umeščanja v prostor se bodo lotili “hitro in učinkovito”. Nadeja se, da bodo do jeseni že pripravili strokovne podlage in dokumentacijo, za katero bodo posodobili pred leti že izdelano primerjalno študijo različnih možnih vodnih virov in pridobljene podatke o pretokih Suhorice, Padeža in podobno.
“Ocenjujem, da bi do volitev lahko končali DPN, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, mikroklimatske razmere, Škocjanske jame in podzemlje ...” je napovedal. Gradnja ne bo presegla 100 milijonov evrov, prizadevali si bodo za evropsko sofinanciranje. Koliko časa bodo gradili, se ni želel opredeliti, pripomnil je le, da so bistveno večjo, 20 milijonov kubičnih metrov veliko, akumulacijo za hidroelektrarno (HE) Brežice, v bližini katere živi, zgradili v treh letih in pol. Čeprav razume, da imajo na Krasu in v Brkinih določene pomisleke in zadržke, pa iz lastnih izkušenj ve, da se mikroklima v bližini HE Brežice oziroma “brežiškega morja, kot mu pravimo,” ni prav nič spremenila. “Dvignil se je nivo podtalnice in zgornje plasti akumulacije lahko uporabljamo za namakanje ali kakšne druge dejavnosti,” je minister naštel kar nekaj prednosti ureditve zajetja na spodnji Savi.