Jeseni ga čaka še vatikanski arhiv
Drzen, radoveden in sočuten do drugih. To je Jože Pirjevec, ki so ga bralci in poslušalci Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Radia in Televizije Koper in Radia Trst A izglasovali za junijsko osebnost Primorske. Junija, ko je dopolnil 80 let, je izšla monumentalna knjiga Partizani, v kateri na podlagi desetletij raziskovanj svetovnih arhivov celostno prikaže partizansko gibanje in ga postavi v evropski okvir.
Foto: Leo Caharija
Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je akademsko kariero začel z raziskovanjem povezav med italijanskim risorgimentom in južnimi Slovani v času marčne revolucije, leta 1971 je začel poučevati zgodovino vzhodne Evrope na politološki fakulteti v Pisi, kasneje je s poučevanjem nadaljeval v Trstu in Padovi. Doktoriral je na ljubljanski univerzi. Od leta 1980 raziskuje zgodovino Jugoslavije, jugoslovanske vojne in Slovencev v Italiji. Njegova bibliografija šteje več kot 200 enot v različnih jezikih, za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Od leta 1978 je redni kolumnist Primorskega dnevnika. Svoje Glose (napisal jih je skoraj 2200) bo zbral v novo publikacijo, ki jo bo javnosti predstavil jeseni.
Med zgodovinskimi osebnostmi najbolj ceni Alberta Einsteina, “če bi imel možnost, pa bi se rad srečal z maršalom Titom, ker bi ga imel marsikaj za vprašat,” se zasmeje. Na vprašanje, katero zgodovinsko obdobje bi obiskal, če bi obstajal časovni stroj, pa odgovori: “Najprej: ne bi zapustil sodobnega sveta, v katerem so se znanost, tehnologija in medicina razvile do izjemne kakovosti in se razvijajo še naprej. Če pa že, bi rad obiskal čas renesanse in reforme, razsvetljenstva. Renesansa označuje prehod iz srednjega v novi vek, sledilo je razsvetljenstvo.”
Vsi junijski kandidati
Kandidata za junijsko osebnost Primorske sta bila še Jana Ludvik, najboljša igralka namiznega tenisa sezone, četrtič zapored državna prvakinja, in Igor Polanc, gonilna sila gradnje primorske male Planice nad Kovkom na Ajdovskem. Pogovoru z Jožetom Pirjevcem lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.
Po slogu pisanja, pripovedovanja in pristopa do zgodovine mu je najbližji angleški zgodovinar Alan John Percival Taylor, ki je deloval kot profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu in bil dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. “Dober zgodovinar mora biti vesten in natančen v svoji raziskavi, a to ni dovolj. Imeti mora tudi umetniško žilico pripovedovanja. Zgodovina ni samo znanost, je tudi umetnost. Poslušalec se ne sme nikoli dolgočasiti,” trdi Pirjevec.
Med svojimi deli je najbolj ponosen na knjigo Jugoslovanske vojne 1991-2001, ki je izšla leta 2003 pri Cankarjevi založbi in kasneje še v italijanščini, “pri srcu mi je tudi zadnja monografija Partizani”.
O načrtih za prihodnje pravi: “Začenjam novo raziskavo z naslovom Iskanje socializma s človeškim obrazom. S tem želim prikazati, kako so se jugoslovanski komunisti - v prvi vrsti Edvard Kardelj, Boris Kidrič in drugi - skušali upreti sovjetskemu tipu socializma ter ustvariti alternativno socialistično državo, bolj po meri človeka.” Konec novembra bo obiskal vatikanski arhiv, ker “bi rad izvedel, kakšen je bil odnos slovenskega škofa Gregorija Rožmana s Svetim sedežem in posebno s papežem Pijem XII.”
Tržaški zgodovinar je prepričan, da se v arhivih po svetu skrivajo še številne skrivnosti naše polpretekle zgodovine: “Izjemno zanimivi so arhivi NKVD in sovjetskih tajnih služb, ki bi bili zame zelo pomembni. Pravkar pišem daljši članek o odnosih med Jugoslavijo in Kitajsko v času Titovega režima, zato bi bil zanimiv pekinški arhiv, ki pa je zaprt za zgodovinarje. In če bi ga odprli, bi se moral prej naučiti kitajščino,” pravi Pirjevec, ki aktivno govori slovenščino, italijanščino, hrvaščino oziroma srbščino, angleščino, nemščino, ruščino in bere francoščino. “Brez znanja jezikov ne bi mogel priti do vseh podatkov za svoja dela,” opozori in mladim namigne: “V britanskih arhivih sem našel dosje o letu 1948 oziroma Kominformu, ki pa je zaprt do leta 2048. Mislim, da so v dosjeju obveščevalne informacije, ki bi dodatno obrazložile spor med Titom in Stalinom.”
Na njegovi nočni omarici pa je trenutno knjiga Kitajski dnevnik Mitje Gorjupa.