Vipavska dolina v malem
Ko se je ideja o Tržnici okusov Vipavske doline pred več kot šestimi leti prvič pojavila na seznamu razvojnih naložb Občine Ajdovščina, je podobno kot še nekateri projekti ob pohvalah požela tudi precej nejevernih pogledov in ocen, da gre za pretenciozno domislico aktualne občinske politike, ki bo prej ali slej končala v predalih ob podobnih nikoli izpeljanih zamislih.
Kljub včasih razglašenih vizijah o turizmu v Vipavski dolini in počasnemu tempu, ki spremlja pomembnejše odločitve, spomnimo se samo “rojevanja” skupnega javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, se zdi, da ima “expo Vipavske doline” vendarle dobre možnosti, da zaživi. In če kdaj, je po slavospevih v svetovno priznanih kulinaričnih in turističnih vodnikih zdaj pravi, če ne skrajni čas, da ajdovska občina idejo tudi uresniči.
Ob vipavski hitri cesti ni niti ene informacijske table, ki bi kakorkoli opozarjala, kje so in kaj lahko tu doživijo in okušajo.
Zakaj? Ker je tudi v Vipavski dolini končno prevladala zavest, da je turizem ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti, v katero se splača vlagati, da o Vipavski dolini ni mogoče govoriti drugače kot o skupni blagovni znamki in enotni turistični destinaciji, da lahko Vipavska dolina že zdaj obiskovalcu ponudi kakovostne pridelke, izdelke, storitve in doživetja, in da brez povezovanja ponudbe in ponudnikov ni mogoče načrtovati še dodatnih turističnih produktov, ki bodo zadovoljili tudi najzahtevnejše goste in jih prepričali, da bodo v dolini ostali dlje časa.
Vse to je v bistvu osnovni koncept Tržnice okusov Vipavske doline, ki naj bi prevzela vlogo stičišča ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev celotne Vipavske doline, obiskovalcem ponudila prvi stik z lokalnimi posebnostmi in ponudbo, povečala zanimanje za obisk in daljši postanek v dolini ter s tem spodbudila nova vlaganja in razvoj različnih dejavnosti.
Hkrati pa bi bila, kot so si še zamislili Ajdovci, že s svojo arhitekturno podobo tako zanimiva, da bi že od daleč k obisku pritegnila tudi tranzitne potnike, ki se zdaj skozi dolino peljejo proti končni destinaciji, ne da bi vedeli, kaj dolina sploh ponuja. Česar pa jim niti ne gre zameriti, saj ob vipavski hitri cesti ni niti ene informacijske table, ki bi kakorkoli opozarjala, kje so in kaj lahko tu doživijo in okušajo.