Ribez in borovnice, poletna osvežitev telesa in duha

Na Goriškem se 24. junija spomnijo na kres, saj se “ob kresi dan obesi”, kot pravijo. Toda hkrati je “Ivanovo”, kot tudi rečejo temu dnevu, ko godujejo Janezi in Ivani, tudi čas, ko uradno dozori - ribez. Uradno, kajti na vrtu moje hčere je dozorel že pred nekaj dnevi. Moj mož, ki tudi goduje na ta dan, ima ribez strašansko rad, čeprav je kislo, da te kar stisne.

Povedal mi je, da so ga v njegovi mladosti nabirali pri noni Juti, kjer so grmički uspevali ob zidu na vrtu ob hiši, in ga potem zmešali s sladoledom ali pa kar z jajcem in sladkorjem. Take ribezove sadne čaše so potem na nedeljsko popoldne v miru jedli pod latnikom pred hišo, ki je dajal prijetno hladno senco. Ribezu so rekli kar “Janezovo grozdje” in dali slutiti, da na tisto pravo grozdje še čakajo. No, podobno ribez poimenujejo tudi Nemci; pravijo mu “Janezovo grozdičje”. Malce sem pobrskala po spletu in odkrila, da mu ponekod drugod v predalpskem svetu na Slovenskem pravijo “kresno grozdičje”, ker pač dozori ob kresu.

Črni in rdeči ribez

V Sloveniji uspevata črni in rdeči ribez. Rdeči (Ribes rubrum) izvira iz gozdov osrednje Evrope, črni (Ribes nigrum) pa je avtohtona rastlina pri nas v predalpskem svetu in tudi v Rusiji. Na rast in dozorelost ribeza vplivajo tako pedološka sestava tal kot nadmorska višina in osončenost oziroma lega nasada. Najboljša zemlja za ribez je blago kisla ali nevtralna, vendar bogata z rudninami, zlasti s fosforjem in kalijem. Gojenje ribeza je preprosto, veliko bolj kot ameriških borovnic. Še največ dela imamo spomladi, ko moramo odstraniti polomljene in poškodovane vejice in seveda tedaj, ko ga obiramo.

Najpomembnejše koristne sestavine ribeza so sadne kisline in rudnine. Sadne kisline so za prečiščevanje telesa, rudnine ali minerali pa telo osvežijo, da potekajo reakcije v telesu hitreje in bolj temeljito. Počutje bo odlično, zdravje pa naravnost sijoče. Med makroelementi je največ kalija, kalcija in magnezija. V nekoliko manjši meri so zastopani še silicij, železo, mangan, baker in fosfor.

Zraven je veliko topnih vlaknin, ki v črevesju vežejo odpadne snovi in še dodatno pomagajo sadnim kislinam prečiščevati telo. Podobno kot črni ribez tudi rdeči ribez pospešuje izločanje slabe sluzi ter odpadnih snovi iz krvi in sečil. Posredno znižuje slab holesterol in deluje blago razkuževalno. Med ljudmi je poznano, da rdeči ribez hitro pomaga pri zastrupitvi želodca s pokvarjeno hrano. Ljudsko zdravilstvo navaja, da ribez gasi žejo.

V ribezu ni veliko sadnega sladkorja, glukoze in fruktoze (samo do šest odstotkov). Ker ima malo obeh vrst sladkorja in obilico drugih snovi, je ribez primeren tudi za sladkorne bolnike. Med vitamini so B1 in B2, B7 ali biotin ter razmeroma veliko vitamina C. Ker je biotin pomemben za presnovo ogljikovih hidratov, je ribez še toliko bolj priporočljiv diabetikom. Zraven je tudi rutin ali vitamin P, ki skrbi za krepke žile. Tega je sicer v črnem ribezu veliko več kot v rdečem.

Borovnice zavirajo staranje

Podobno kot ribez in vse drugo jagodičje imajo tudi borovnice obilje zaščitnih polifenolnih flavonoidnih snovi. Značilno temnomodro do skoraj črno barvo jim dajejo antociani ter elagična kislina, katehini in kvercetin. Zaradi flavonoidov so izredno dobra pomoč pri zdravljenju srca in ožilja, zlasti kapilar, krčnih žil in hemoroidov. Borovnice spodbujajo prekrvavitev organov, odpravljajo vnetja in pomagajo zdraviti rakasta obolenja (elagična kislina).

Zaradi močnega antioksidativnega delovanja borovnice zavirajo staranje, tudi možganov. Z raziskavami v ZDA so ugotovili, da redno uživanje pol skodelice borovnic na dan poveča komunikativnost in motorične spretnosti ter preprečuje nastanek Alzheimerjeve demence in drugih degenerativnih bolezni, povezanih s staranjem. Bolnikom s multiplo sklerozo pa pomagajo pri koordinaciji in ravnotežju. Lahko jih uživajo tudi sladkorni bolniki.

Borovnice so bogate s tanini, pektini in vlakninami, zato pomagajo pri prebavnih težavah in utrjujejo sluznico črevesja. Imajo dobro kombinacijo mineralov, zlasti kalija, magnezija, mangana in železa. Zato pomagajo pri težavah s ščitnico in pri slabokrvnosti. Zaradi karotenoidnih snovi so tudi učinkovita pomoč za dober nočni vid in za preprečevanje degeneracije rumene pege. Borovnice odpravljajo slab zadah, zdravijo afte in so v pomoč pri odvajanju od kajenja. Ker imajo veliko naravne salicilne kisline, preprečujejo strjevanje krvi in tudi močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E-coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil.

Pravo bogastvo vitaminov

Med vitamini v borovnicah najdemo vitamina E in C ter folno kislino in folate iz skupine vitaminov B; ti so za ženske pomembni zlasti v obdobju nosečnosti. Tu sta še vitamin B2 (riboflavin) in vitamin B3 (niacin). Raziskave kažejo, da je v borovnicah petkrat toliko zdravilnih snovi kot v drugem sadju in zelenjavi.

No, takoj rešimo tudi dilemo: drobcene gozdne borovnice ali gojene velike ameriške borovnice? Velikost je pomembna le za oko, ne za užitek in zdravje! Količinsko je v skodelici gozdnih tudi do petkrat toliko zdravilnih snovi kot v skodelici gojenih, ameriških borovnic. A jejmo oboje!


Preberite še


Najbolj brano